Vlagatelji na finančnih trgih si grizejo nohte, Nemci so na nogah, saj bodo morali z milijardami evrov reševati tovariše na jugovzhodu, tudi Slovenija bo morala izkašljati na desetine milijonov, evropski vladarji pa medtem mrzlično iščejo rešitve.
In zakaj? Grki so si namreč nakopičili več dolgov (okoli 300 milijard evrov), kot so jih zmožni odplačati, in pri tem pahnili svet, ki si še ni dodobra opomogel od največje krize v zadnjih 70. letih, v stanje manjše psihoze. Zdaj jih čaka resno rezanje stroškov, drugače se lahko pod nosom obrišejo za mednarodno finančno injekcijo.
K ustvarjanju vseh teh dolgov je obilno prispeval tudi nadvse radodaren javni sektor, ki bi celo marsikateremu slovenskemu uradniku pocedil sline. Na Reutersu so tako naredili kratek pregled nekaterih ugodnosti, ki so jih deležni Grki, mi pa povzemamo nekaj "najboljših".
Važno je sodelovati
Ste si kdaj zaželeli, da bi bila cenjena že vaša navzočnost na delovnem mestu? No, v Grčiji, zibelki sodobne demokracije, je to mogoče. Nekateri zaposleni v javni upravi namreč prejemajo dodatke na plačo že zgolj zato, ker se pojavijo na delovnem mestu.
Za otroke je treba poskrbeti
Tradicionalna sredozemska zavezanost družini se lepo kaže tudi v denarnih prispevkih države. Neporočene ali ločene hčerke javnih uslužbencev so tako upravičene do pokojnine svojih staršev, te ugodnosti pa koristi okoli 40 tisoč žensk. Grčijo stanejo pol milijarde evrov na leto.
Pri tem je vredno omeniti, da zakon ščiti javne uslužbence pred odpuščanjem in jim omogoča zgodnjo upokojitev pri starosti malce nad 40 let. To naj bi se sicer kmalu spremenilo, vendar bes sindikatov tu postane jasnejši. Zanimiv je tudi podatek, da so žene umrlih vojakov prav tako upravičene do pokojnine, ki jo prejemajo do konca življenja.
Spodbujanje produktivnosti
Te nagrade sicer nihajo od pet do 1.300 evrov, a važna je misel. Nekateri uradniki tako dobijo dodatek za uporabo računalnika, govorjenje tujega jezika ter za točen prihod na delo. Številni gozdarji dobijo tudi dodatek za delo na prostem, kar jih zagotovo spodbudi k temu, da se raje odpravijo na svež zrak in opravijo svoje delo.
Model "Slovenske železnice" na steroidih
Problem, ki ga v Sloveniji dobro poznamo, ni tuj tudi Grkom. Država ima v lasti 71 podjetij, večinoma transportnih in energetskih, ki zaposlujejo preveč ljudi in ustvarjajo izgubo. Nacionalne železnice imajo tako zaposlenih okoli devet tisoč ljudi (ponovna podobnost z nami), ki pa so bili pri svojem delu "uspešnejši", saj so leta 2008 pridelali za 800 milijonov evrov izgube. Toda roko na srce, tudi Deutsche Bahn se je v svojem času spopadal z ogromnimi izgubami.
Naravno dediščino je treba ohranjati
Številne komisije, odbori, agencije ... Vsak državni aparat se mora soočati z njimi in Grčija ni izjema. V raznih komisijah je tako po nekaterih ocenah zaposlenih prek 10 tisoč ljudi, ki v svoje žepe pospravijo prek 220 milijonov evrov na leto. Kaj vsi ti ljudje počnejo, ni povsem jasno. Zagotovo pa pomembno delo opravlja ena izmed komisij, ki skrbi za jezero Kopais. Dela zagotovo ne manjka, saj je presahnilo v času okoli velike depresije v ZDA.
Otomanska grožnja
Zaradi turške "grožnje" na vzhodu grški vojaški proračun vztrajno, merjeno v odstotku od BDP, presega evropsko povprečje. Za vojsko gre tako okoli šest odstotkov BDP. A Grki se kljub temu očitno zavedajo pomembnosti reka, da je pero močnejše od meča, saj se kar 80 odstotkov teh sredstev porabi za administracijo in plače vojaških uslužbencev. A pri dobro plačani vojski se jim zagotovo ni bati, da bodo vojaki omahovali, ko bo treba prijeti za orožje. Če ga bo seveda dovolj za vse.