"Imena in naslovi, ki jih objavljate na družabnih omrežjih, se lahko uporabijo proti vam", je opozarjal uradnik Andy Smith, ki v vladnem uradu dela kot svetovalec za spletno varnost. Po njegovem mnenju bi ljudje morali vpisovati pravilne podatke le na spletne strani vlade.

"To je nezaslišano"

Prva se je odzvala poslanka Helen Goodman. "Kaj takega! To je popolnoma nezasličano," je bila zgrožena. Po njenem tako obnašanje spodbuja kriminalna dejanja. "Ravno tega ne želimo, saj želimo, da je na spletu več varnosti. Anonimnost omogoča ustrahovanje in zlorabo otrok," je dodala.

Pirc Musarjeva: To ni prava pot

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar meni, da poziv k lažnemu vnašanju identitet na preveč radovednih spletnih straneh ni prava pot. Kot opozarja, se lahko na ta način zgodi, da nekomu morda celo nevede ukrademo identiteto, ko se predstavljamo z drugim imenom.

Po njenem je boljši način množičen pritisk na upravitelje spletnih strani k spremembi njihove prakse. "Z množično naslovitvijo vprašanj na upravljavca, zakaj potrebuje toliko podatkov, bomo vplivali, da bo spremenil svojo prakso," je prepričana. Kot primer navaja Petrol, ki je po množični debati na Twitterju priznal, da od uporabnikov njegove Magna kartice neupravičeno zahteva tako davčno kot EMŠO številko, čeprav bi zadoščala že ena od obeh.