"Želja Latvije, da uvede evro, je znamenje zaupanja v našo skupno valuto in še en dokaz, da so se tisti, ki so napovedovali razpad območja evra, motili," je poudaril komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, ob tem pa Latvijo izpostavil kot zgled državam v težavah. "Izkušnja Latvije kaže, da država lahko premaga še tako huda makroekonomska neravnovesja in postane še močnejša," je dodal.

Latvija je bila v letih 2008–2009 v globoki recesiji. V okviru programa finančne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je nato odločno ukrepala, kar je izboljšalo prožnost in prilagodljivost njenega gospodarstva, je pojasnil komisar. "To se je izplačalo. Latvija bo letos po napovedih najhitreje rastoče gospodarstvo v EU," je izpostavil Rehn.

Bruselj je danes članicam EU priporočil vstop Latvije v območje evra z novim letom. Končno odločitev bodo 9. julija sprejeli finančni ministri unije po posvetovanju z Evropskim parlamentom in po razpravi na junijskem vrhu EU.

Med novinkami je bila prva Slovenija

V območju evra je 17 članic unije in okoli 330 milijonov ljudi. Leta 1999 so ga uvedle Nemčija, Francija, Italija, Španija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Finska, Avstrija, Portugalska in Irska, leta 2001 še Grčija. Nato se je območju evra januarja 2007 kot prva med novinkami iz širitvenega vala leta 2004 pridružila Slovenija, leto pozneje sta sledila Ciper in Malta, leta 2009 Slovaška in leta 2011 Estonija.

Članica unije lahko skupno evropsko valuto uvede, če izpolnjuje štiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne tečaje valut in nizko stopnjo obrestnih mer.