Kdaj ste nazadnje stali v vrsti pri osebnem zdravniku, če seveda imate zdravnika v okviru javnega zdravstva?

Morda vas bo presenetilo, a nimam osebnega zdravnika.

Kaj pa ko zbolite, kam greste?

Zaenkrat se mi še ni zgodilo, da bi potreboval zdravnika..

Torej sprehodi na Jošt pomagajo?

Pomagajo zdrava hrana, vzponi na Jošt in šport. Pomemben je zdrav način življenja.

Verjetno v zvezi z zdravstveno reformo v ozadju potekajo velika lobiranja zavarovalnic? Bo torej prišlo do ukinitve dopolnilnega zavarovanja ali ne?

Še enkrat bom poudaril, da sem se zelo bal dneva, ko naj bi ministrica predstavila zdravstveno reformo. Žal sem ugotovil, da je pripravila le en zakon, ki ne predstavlja celovite zdravstvene reforme. Nič ni pripravila glede zmanjševanja čakalnih vrst. To nam je obljubila do konca meseca. To je ključna zadeva. Nič nam ne pomagajo reforme, če ljudje čakajo v vrstah in je ogroženo njihovo zdravje in življenje. Pričakujemo, da bo uredila centralno naročanje medicinskih pripomočkov in zdravil, tu se namreč ustvarja veliko prostora za korupcijo.

Kar se tiče zakona pa smo ocenili, da je to korak naprej v pravo smer. Bo pa razprava zelo burna. Kot stranka Desus tega zakona nismo blokirali, ker bodo upokojenci plačevali manj kot do sedaj. Prve ocene kažejo, da bo 80 odstotkov upokojencev plačevalo sedem evrov manj na mesec.

Vprašanje pa ostaja kako bo to reformo izpeljala. Kar se tiče lobiranja zavarovalnic, pa ne pričakujemo, da bodo zavarovalnice trkale na vrata stranke Desus, ker jim je znano, da smo ves čas proti dopolnilnemu zavarovanju. In našega stališča ne bomo spreminjali.

Imeli ste ministra za zdravje, ki je odstopil zaradi lobijev. Se bo ministrica lahko spopadla z njimi?

Mislim, da zelo težko, ker bi morali organi pregona narediti svoje delo in tukaj očitno ni zadostnega interesa in volje. Naš minister je odstopil, ker ni imel podpore v vladi in takratni koaliciji, predvsem pri Državljanski listi. Kot veste, sem tudi sam začasno vodil ta resor po njegovem odstopu, zato dovolj dobro vem, kako se je težko zoperstaviti različnim pritiskom s strani tistih, ki so že dolga leta povezani z zdravstvenimi posli. Vam povem svoj primer. Urgentni center Maribor – projektna cena je bila med 14 in 15 milijoni, končna pa 19. In ko sem rekel, da te pogodbe ne bom podpisal in da jo naj v tednu dni uskladijo s projektno, so jo uskladili v dveh dneh. 

Res mi je nerazumljivo, da organi pregona ne ukrepajo hitreje, ko gre za nepravilnosti pri naročanju opreme in zdravstvenih materialov, ker gre za veliko davkoplačevalskega denarja. Dokler se to ne bo razčistilo, ni noben minister tako močan, niti nobena vlada, da bi se borila proti zdravstvenim lobijem. To mora biti prvi korak in organi pregona imajo dovolj pravnih podlag in dokazov za ukrepanje, žal pa se preganjajo le manjše zadeve, ne pa velike, ki so lahko usodne.

Bliža se kongres. Ali res nameravate napovedati, da se boste od tam naprej popolnoma posvetili državnozborskim volitvam?

Da.

Torej resno ciljate na zmago?

V politki tekmuješ in če tekmuješ, si seveda želiš tudi zmagati. Dostikrat se zgodijo presenečenja, kljub drugačnim napovedim. Tako je lani nepričakovano zmagal Donald Trump, zgodil se je Brexit, in pri nas, v zadnjih letih, zmage novih obrazov. V zmago moraš verjeti, da se ti lahko zgodi. Stranka Desus ima zadosti izkušenj, da bi lahko prevzela še večjo odgovornost. Lahko zmagamo na volitvah, v proporcionalnem sistemu pa morda to niti ni pomembno. Včasih je bolj pomembno kdo je drugi. 

Si želite biti predsednik vlade?

Foto: Saša Despot Karel Erjavec To je najtežja služba na svetu.

Bili ste v več vladah. Če primerjate Janšo, Pahorja, Cerarja. Kako bi bili vi drugačni?

Težko ocenjujem samega sebe. Imam dovolj izkušenj, da vem, kaj so ključne prioritete, da bi bila Slovenija še bolj uspešna. Ta prostor moramo odpreti, o čemer govorimo že leta. Pomembno je odpiranje novih tržišč za slovensko gospodarstvo. Negovati dobre politične odnose z državami, kjer politika odloča o sklepanju gospodarskih poslov. Zato je pomembno, da si nikjer ne zapiramo vrat. To velja tudi kadar je govora o sodelovanju z Rusijo, kjer je bilo moje ravnanje doma dostikrat deležno kritik, ker sem se zavzemal za gospodarsko sodelovanje. Zavedati se moramo, da je naše gospodarstvo odvisno od izvoza. Žal pa imamo v soseščini varnostne izzive, kakršnih še ni bilo po drugi svetovni vojni. Ukrajina, Sirija, Irak, Libija, migracije, terorizem ...

Vse gospodarske priložnosti se lahko v hipu podrejo. Podobno izkušnjo smo imeli v času finančne krize, ko je leta 2009 BDP padel za deset odstotkov. Vzrok je bil padec tujih naročil. Zato je treba doma pospeševati domačo proizvodnjo in domačo potrošnjo. Prepričan sem, da Slovenija premalo razvija svoje naravne potenciale, na primer ne izkoriščamo lesnih virov, vodnih virov in čistega okolja. Morali bi pospešiti pomembne državne investicijske projekte kot so modernizacija železnic, tretja razvojna os in druge pomembne državne investicije.

Gospodarski program vam piše dr. Igor Masten …

Ne, piše nam ga več strokovnjakov. Dr. Masten je sodeloval na okrogli mizi o revščini, kjer nam je predstavil analizo, kako je vsako leto več revežev. Recimo, mladi študirajo do 30. leta in se pri starosti 35 zaposlijo, nimajo možnosti zaslužiti primerne pokojnine in si zagotoviti mirno starost. Težko bo nadomestil manko delovne dobe. Podobno je z delavci, ki imajo minimalno plačo. Kaj bo z njihovimi pokojninami? Zdaj ima vsaj garancijo, da bo dobil 500 evrov, če bo 40 let delal, ker smo zakon dopolnili v tej smeri. Zaradi negativnih demografskih trendov, bi morali hitreje sprejemati ukrepe, ki bi zagotavljali varno življenje v starosti. Pri iskanju odgovorov, kako vse to preprečiti, je prispevek dr. Mastena zelo dragocen.

Foto: Saša Despot Karel Erjavec Kdo torej piše vaš program?

Širša ekipa je sestavljena iz ljudi iz gospodarstva in drugih področij. Do teh povezav je prišlo tudi zaradi mojih številnih stikov z različnimi strokovnjaki. Večina je izrazila željo, da sodelujejo s stranko Desus, ker prepoznavajo potencial naše stranke. Zanima nas, kako zagotoviti dolgoročno gospodarsko rast, ki bo zagotavljala nova delovna mesta zlasti za mlade. Zdaj je prava priložnost, saj je velik interes iz tujine za vlaganja v slovensko gospodarstvo. Tak primer je recimo Yaskawa, Magna Steyer in drugi podobni primeri. To so koraki v pravo smer.

Kdo so torej ti ljudje? Nekdanji šef Luke Koper Korelič in Gorenja Stanič?

Ne. Naš strokovni potencial je doslej izhajal v glavnem iz upokojencev. So zelo dragoceni, zlasti njihove izkušnje, težje pa sledijo dinamičnim spremembam sodobnega sveta. Zato je zelo pomembno, da so se v stranko vključili mlajši in srednja generacija, ki vedo, kakšni so izzivi v prihodnje, kaj nas čaka in kaj je treba storiti, da bomo zadržali konkurenčnost. Pomembno je medgeneracijsko sodelovanje.

Toda v javnosti je vtis, da se zavzemate samo za upokojence, zdaj predstavljate program, s katerim nagovarjate širšo populacijo.

Doslej smo bili stranka, ki je branila socialno državo, javno zdravstvo in šolstvo … S kongresom, ki bo februarja, pa spreminjamo paradigmo v smeri, da postajamo stranka, ki bo ponudila rešitve, kako v prihodnje zagotoviti socialno državo, javno šolstvo in zdravstvo. Nič nam ne pomaga, da zahtevamo več socialne države, če je nismo sposobni zagotoviti. Kot stranka si želimo biti močni, ko gre za razvoj gospodarstva, ker je le-ta temelj za zagotovitev socialne države. V stranki ugotavljamo, da izginja srednji razred, vse večje so razlike in to je trend, ki ga je potrebno ustaviti. Več pozornosti moramo nameniti srednjemu sloju, ki predstavlja najbolj ustvarjalen del družbe. Tukaj so učitelji, javni uslužbenci, inženirji in drugi ustvarjalni profili, ki nosijo breme našega razvoja, zato jim potrebno nameniti vejo pozornost. Če ne bo sprememb, bomo postali razdeljena družba, kot jo recimo vidimo v ZDA.

Se vam ne zdi, da so argumenti, s katerimi bi prepričevali upokojence diametralno nasprotni tistim, s katerimi bi novačili srednji sloj?

Še vedno bomo zagovarjali upokojence. A če želimo biti pri tem uspešni v borbi proti razslojevanju, potrebujemo uspešno gospodarstvo in pravično nagrajevanje. Kot sodobna stranka, moramo imeti odgovore na vsa ta vprašanja. Pomembno je, da izboljšamo poslovno in davčno okolje. Prepričani smo, da bi bilo bolje, če bi za male podjetnike, obrtnike in kmete imeli pavšalno obdavčitev. Približno se ve, kakšen promet lahko kdo ustvari in se lahko zelo poenostavi davčno okolje. Država bo preko svojih instrumentov gotovo prišla do poplačila obveznosti. Zdaj smo sistem tako zakomplicirali in to ljudi odbija od podjetništva.

Če vam s tem uspe, bi v vlado povabili SDS?

To si težko predstavljam, ker imamo preveč različna programa.

Letos se pričakuje odločitev o arbitraži. Kako lahko odločitev, da izgubimo samo nekaj kvadratnih metrov ozemlja, škoduje vam in vaši stranki. 

Ta teza se mi zdi zanimiva. Bi pa spomnil, da smo se za arbitražo odločili z referendumom. Najeti so bili najboljši odvetniki, ki so pripravili argumentacijo, kje Slovenija vidi mejo. Ne vem, kaj ima s tem zunanji minister, ki je na ta položaj prišel leta 2012, te aktivnosti so se začele pred tem. Odločba sodišča bo gotovo zelo dobro utemeljena. Natančno se bo vedelo, zakaj so mejo določili tam, kjer jo bodo. In v tej obrazložitvi boste težko našli Karla Erjavca, ker v devetdesetih nisem bil politik, do leta 2012 se z mejo nisem ukvarjal. 

Vam pa očitajo, da ste odgovorni za prisluškovalno afero v tej arbitraži.

Ta stvar se je sanirala v trenutku, ko je arbitražno sodišče odločilo, da bo z arbitražo nadaljevalo. Takrat sem ponudil odstop, ki je bil sicer napačno razumljen, češ da gre za politično potezo. A zdelo se mi je prav, da po tem, ko smo naredili vse, da postopek zaščitimo, odstop ponudim. Predsednik vlade se je odločil, kot se je. Je pa v slovenskem političnem prostoru zdaj res veliko špekulacij, češ, počakajmo odločitev sodišča, potem pa bomo sesuli Karla Erjavca. A ga bodo težko sesuli, ker jaz nisem tisti, ki bi pred 20 leti podpisoval takšne in drugačne dokumente.

Foto: Saša Despot Karel Erjavec Kako torej Hrvaško prisiliti, da bo upoštevala odločitev arbitražnega sodišča, če bo ta v prid Slovenije, seveda?

Upam, da je Hrvaška podpisala arbitražni sporazum v dobri veri, da bodo odločitev spoštovali. Zdaj sicer pravijo, da je ne bodo, da je zanje arbitraža passé, kot se je izrazil hrvaški zunanji minister. Evropska komisija je zelo jasno povedala, da pričakuje spoštovanje odločitve, zato si težko predstavljam, da je na dolgi rok ne bi upoštevali. 

V EU smo oboji vstopili zaradi določenih vrednot, ker spoštujemo vladavino prava in mednarodne sporazume, zato mislim, da bodo slej ko prej odločbo arbitražnega sodišča morali spoštovati. Težko si predstavljam, da bo Hrvaška v mednarodni skupnosti delovala kredibilno, če ne bo spoštovala tistega, kar je podpisala pod okriljem Evropske komisije.

Kateri teran pijete, istrskega ali kraškega?

Pijem tako slovenski teran kot istrski refošk. Oba sta zelo dobra.

Se je zunanjepolitični položaj Slovenije po izvolitvi Trumpa kakor koli spremenil? Vas kolegi v tujini kaj sprašujejo o novi prvi dami ZDA?

To je izjemna promocija. Vsi kolegi ministri vedo, da je prva dama iz Slovenije. Prepoznavnost Slovenije v svetu se je povečala. Lahko smo ponosni, da je Slovenka prva dama ZDA.

Bo Slovenija v Belo hišo poslala kakšno vabilo za obisk?

Predsednika republike in vlade, pa tudi jaz, smo Donalda in Melanio Trump povabili. Gotovo bo enkrat v Slovenijo prišla, kda pa težko rečem.

Kaj pa ideja o srečanju Trump-Putin v Sloveniji? Je to izvedljivo?

O tem sva decembra govorila z ruskim zunanjim ministrom Lavrovom. To pobudo je namreč dal eden ruskih poslancev. Glede na to, da smo uspešno organizirali srečanje Bush-Putin, je Lavrov dejal, da ne vidi razloga, da srečanja na takšnem nivoju ne bi ponovili. Vse to je seveda odvisno od Donalda Trumpa in Vladimirja Putina.

Kako pa gledate na Trumpove načrte glede odnosov z EU? Znano je, da podpira Brexit, igra na karto protekcionizma …

V tem trenutku je zelo težko napovedati, kakšna bo njegova politika. V njegovem prvem nagovoru ni bilo nič takega, kar bi to nakazovalo. Na svetu zunanjih ministrov v Bruslju smo se pogovarjali tudi o tem. Strinjali smo se, da na obisk čimprej povabimo ameriškega zunanjega ministra Tillersona, da nam pojasni, kako si ZDA prestavljajo odnose z EU. Upam, da pride že naslednji mesec. 

Do kdaj bo na meji s Hrvaško ograja?

Mislite tehnične ovire? (smeh). To je vprašanje za notranjo ministrico. Mislim pa, da še kar nekaj časa, vsaj po zapletenosti razmer sodeč.Težave bi nastala, če se prekine sporazum med EU in Turčijo, ali pa če se začnejo pretresi v Egiptu, kjer za pot proti Evropi tudi čaka nekaj milijonov ljudi. V našem interesu je, da se ustavita vojni v Siriji in Iraku. Bolj, kot nestabilnost traja, bolj realna je grožnja, da se migracijski val ponovi.

Zakaj se je vladna retorika glede begunske krize v enem letu obrnila za 180 stopinj? Lani ste govorili o beguncih, vmes so bili prebežniki, zdaj so migranti. Tudi politika glede migracij postaja vse bolj orbanovska.

EU je bila glede te problematike povsem nepripravljena. Še kakšno leto in pol nazaj, ko smo želeli sprožiti to debato na Svetu EU, je bilo stališče Bruslja, da to ni evropski problem. Ko se je val migrantov okrepil, so se strinjali, da je vendarle treba nekaj storiti. A rešitev, kako na te izzive odgovoriti, ni bilo. Države, ki so bile pod pritiskom, pa so začele ukrepati same. Orban je recimo prvi začel graditi ograje, nadzor nad mejami je poostrila Avstrija. Pa še to, pri prvem valu je dejansko šlo za begunce, ki so pobegnili zaradi vojne v Siriji in Iraku. Zdaj so na poti predvsem migranti iz Afganistana, Pakistana in podsaharske Afrike. Ne gre več za beg pred vojno, pač pa želijo mladi v Evropo. Prek mobilnega telefona vidijo, kakšno je življenje tukaj in ga primerjajo z njihovim. Zato so ti pritiski veliki.

Foto: Saša Despot Karel Erjavec In še enega problema ne smemo zanemariti. Slej, ko prej bo Islamska država poražena, kar pomeni, da se bodo tuji borci, ki so del njihove vojske, začeli vračati v Evropo. Večji del tujih borcev prihaja iz Evrope, ocena je, da jih je z zahodnega Balkana okoli tisoč. Ti bodo prišli nazaj in če ne bomo vzpostavili ustreznih mehanizmov nadzora, se nam ne piše nič dobrega.

Vprašali ste, zakaj se je retorika vlade spremenila? Ker smo bili v prvem migrantskem valu tipična tranzitna država, begunci so šli naprej, če se nam migracijski val ponovi, tvegamo, da postanemo žep. Našo južno mejo je zaradi geografskih značilnosti zelo težko zapreti. Kot vlada smo odgovorni, da do tega ne pride. 

Foto: Saša Despot Karel Erjavec Foto: Saša Despot Karel Erjavec

Zato podpiram zakon o tujcih. Treba ga je uskladiti z mednarodnim pravom, a če policiji ne damo pooblastil, da lahko zaprejo mejo, bomo v nekaj dneh postali žep. Poglejte recimo Srbijo, kjer se jim je 'izgubilo' sedem tisoč migrantov. Živijo v katastrofalnih razmerah.

Nekateri nam pravijo, da z zakonom kršimo človekove pravice. A če se zgodi, da pride k nam 20 ali 30 tisoč migrantov, jih nismo sposobni oskrbeti. V tem primeru bodo isti ljudje govorili, kako jim kršimo človekove pravice. In to je globalna problematika, ni le težava Slovenije. Tudi ni le težava EU, z njo bi se morali soočiti v Združenih narodih.

Zakaj torej kritike Svet Evrope letijo predvsem na Slovenijo?

Močno dvomim, da je generalni sekretar Sveta Evrope sam poiskal naš zakon, ga prebral in ga zdaj kritizira. Prepričan sem, da je spet bil nekdo, najbrž nevladne organizacije, ki so jih informirale o našem zakonu, ker jih moti, da zakon ne predvideva individualne obravnave. Še enkrat ponavljam, ne predstavljam si, kako bi se ljudi individualno obravnavalo, če jih je deset tisoč in kje bomo te ljudi nastanili. Ena od dolžnosti vlade je, da odgovarja za stanje v državi. Nihče me ne bo prepričal, da varnost državljanov ne bi bila ogrožena, če v enem tednu v Slovenijo pride 50 tisoč migrantov.

Toda vtis v javnosti je, da se s spremenjeno retoriko vlade daje potuha tistim, ki so nastrojeni proti tem ljudem.

Ne. Poglejte, nihče od teh migrantov ni življenjsko ogrožen. Ogrožen bi postal, ker pri nas ne bi imel kje spati, kaj jesti, ne bi bilo poskrbljeno za njegovo zdravje. Zakaj bi morala Slovenija nositi celotno breme migrantskega vala na celotni balkanski poti? To bi se namreč zgodilo, ker bodo pritiskali, dokler lahko. Bodite pa prepričani, da jih ne bomo mogli poslati naprej v Avstrijo ali Nemčijo, ko bodo enkrat tukaj. Čeprav je to njihova želja. Lahko se gremo akademske razprave o človekovih pravicah, a zagotavljam vam, da če jih v Slovenijo pride 50 tisoč, bodo njihove človekove pravice drastično bolj kršene, kot pa če ostanejo doma, zlasti če govorimo o ekonomskih migrantih, katerih življenje doma ni ogroženo.

Bi morali v tem trenutku že začeti razmišljati o novi pokojninski reformi?

Sem proti njej. Zadnja je osiromašila upokojence. Če pogledate tiste, ki so se upokojevali pred reformo in tiste, ki se danes – pokojnine danes znašajo 58 odstotkov povprečne plače. Pokojninska reforma ne bo razrešila negativnih demografskih trendov. Bolj se moramo zavzemati za to, da mladi dobijo službe. Nezaposlenih je nekaj pod 100 tisoč. Če bi prišli na 60 tisoč, bi bistveno izboljšali stanje v pokojninski blagajni. Reforma, ki bi podaljševala delovno dobo, ni rešitev, ker na trgu dela mladi ne morejo dobiti služb. Reforma, ki bi nižala odmero pokojnine, pa tudi ni rešitev za upokojence. Če bodo vsi upokojenci pod pragom revščine, bodo potrebovali socialne transferje. Torej ne potrebujemo reforme, Slovenijo je treba gospodarsko okrepiti. Moramo imeti osnovno industrijo, ki je temelj vsake ekonomije.

Kako bomo vendarle rešili težavo, če bo čez 15 let na enega zaposlenega prišel en upokojenec?

Na dolgi rok sistem plačevanja prispevkov ne bo zagotavljal varnosti za upokojence. Treba bo razvijati dodatne pokojninske sklade in bolj obremeniti kapital za povečanje sredstev v pokojninsko blagajno. V demografski sklad bi morali dati 34 odstotkov Zavarovalnice Triglav, ki pripada upokojencem in 10 odstotkov od prodaje vsega državnega premoženja. Zakaj ne bi del od koncesij za vodo šel v pokojninsko blagajno in tudi del dobička od prodaje lesa? Če imajo nekateri nafto, imamo mi druga naravna bogastva. Nadalje, zakaj ne bi del dobička od potrošnje elektrike namenili v pokojninsko blagajno? Tukaj nas čaka še veliko dela, če želimo zagotoviti dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne.

Zdaj se je tudi SD začela ukvarjati z demografskim skladom ...

Ker je to dobra ideja. Upam, da ga bo podprl tudi SMC in pričakujem, da bo zakon letos pripravljen. Zakaj ne bi imeli demografskega sklada, iz katerega bi zagotavljali sredstva za prihodnje pokojnine. Za aktualne upokojence trenuten sistem zadošča za redno izplačilo pokojnin. Z demografskim skladom želimo to isto zagotoviti bodočim generacijam upokojencev. 

Foto: Saša Despot Karel Erjavec Kako deluje koalicija? Občutek je namreč, da vas želijo izriniti iz SDH-ja, tu je tudi KAD, na vrsto prihaja kup ključnih kadrovskih vprašanj – Telekom, Triglav, pri Gen Energiji že niste prišli do dogovora?

To je stvar SDH-ja, in kot vlada se s kadrovanjem ne ukvarjamo. Ko gre za koalicijo, sem včasih presenečen, ko vidim, kdo zasede kakšno mesto.

Lahko poveste kakšno ime?

(Krajši premislek) Jazbec ... (Marko, predsednik uprave SDH op.p.) in takše zgodbe. Kako se ti kadri vrtijo... Pravijo, da so zelo strokovni, ampak zakaj so to le nekateri, na drugi strani pa srečaš tudi mladeniče, ki se brijejo še z brisačo, edine reference, ki jih imajo, pa so te, da so študirali v ZDA. Imen je kar nekaj, ampak trenutno se jih ne spomnim.

Ali SDH dobro izvaja strategijo naložb ali opažate kakšne neprijetne odklone? 

Mislim, da bi lahko bistveno bolje upravljali z državnim premoženjem. Če bi imel recimo donos okrog 7 odstotkov, kot je to praksa v tujini. Menim, da bi bilo bolje, če bi bilo vso premoženje v demografskem skladu in bi imel strokoven nadzor. Danes se zdi kot da ima politika vpliv na celotno gospodarstvo, a v resnici ga nima. Kdo pa na koncu odgovarja za bančno luknjo? Politika.

Ne strinjam se povsem z vami. Če bi bila NLB privatizirana, bi bilo gospodarskih težav bistveno manj?

Mar so politiki prejemali velike kredite brez jamstev?

So jih pa prijatelji politikov ...

Zato je pa prav, da organi pregona te stvari raziščejo. Če ima politika res vpliv, naj zanj tudi odgovarja. 

S prodajo NLB se spet želi zavlačevati, čeprav je Slovenija dala zavezo, da bo banko prodala. Ste tudi vi proti prodaji?

Zelo odvisno od okoliščin. Ena teza je, da bi bila banka privatizirana in ne bi bilo težav z dokapitalizacijami vsakih deset let. Po drugi strani pa nimaš več močne banke v svoji lasti in ne moreš vplivati na to, kako naj se financira gospodarstvo in druge investicije. V Desusu nismo najbolj navdušeni nad prodajo, čeprav je bila dana zaveza o prodaji.

To velja tudi za Telekom?

Že od nekdaj.