Nemška televizijska postaja ARD je tako kritizirala, da je slovenska skupina Laibach ustregla organizatorjem in med 45-minutnim nastopom zaigrala le eno svojo pesem: "Laibach se ni vedel kot avangardna rock skupina, ampak nastopala kot ukročen državni gost." Tudi reakcija publike je bila vse manj kot prepričujoča: "Publika je spominjala na vernike med mašo in maše so v Severni Koreji tako redke kot nastopi tujih glasbenih skupin."

Tudi britanski Daily Mail je izpostavil, da je skupina dopustila cenzuro in se tako izognila grozeči prepovedi koncerta. Skupina je priredila pesmi iz muzikala Moje pesmi, moje sanje, kar je bilo po mnenju novinarja Daily Mail "več kot surealno".

Komentator nemškega portala taz.de je podvomil v "revolucionarni potencial" Laibachov in dodal, da so "boleče" pesmi in "boleči" nastopi več kot primerni za severnokorejsko diktaturo. Dodaja pa, da bo nastop v vsakem primeru dobro sprejela ciljna publika Laibachov - levičarski mainstream v Evropi.

Borat v bulerjih

Največ medijskega prostora je nastopu Laibachov posvečal nemški magazin Spiegel, v dolgem komentarju novinar Georg Diez primerja Laibach med drugim z Boratom (op. u.: lik iz filma britanskega komika Sacha Barona Cohena) in skupini predlaga čimprejšnje slovo od glasbene scene. "Video (op. u.: k pesmi Tanz mit Laibach) izgleda kot bi si Borat obul bulerje in se posmehoval iz same pesmi. Sporočilo pesmi pa je tako desno-levo-zmedeno, kot je bila skupina že od vselej," je zapisal Diez in dodal, da bi se morala skupina umakniti, ko je pokončala Titostan s svojim kričanjem.

Laibachi so po mnenju Dieza že preživeli lastno smrt, sedaj pa nastopajo kot senca sebe, kot "zombiji, v dolgih plaščih, ki bi jih lahko odložili že pred časom, če se ne bi tudi sami zgubili v svoji vlogi." Laibach naj bi s svojimi nastopi le še dokazovali, da so za časom, si ogledali veliko filmov Leni Riefenstahl in delali zabavne reči s kljukastimi dodaja nemški novinar.