"Eno je notranjepolitična zgodba, ki je zanimiva, drugo, ki je postalo očitno, je, da bo južni tok prišel v Grčijo," o ozadju dogodkov minuli vikend v Kumanovu na severu Makedonije pove obramboslovec Klemen Grošelj s Fakultete za družbene vede. "Ko bo južni tok v Grčiji, je vprašanje, kako naprej proti jugovzhodni Evropi, ki je cilj plinovoda. Če želite pripeljati plinovod v Srbijo, kar je glede na investicije, ki jh je imel Gazprom, njegov interes, imate dve možni poti - ena gre preko Bolgarije, druga je Makedonija."

Bolgarija projektu ni naklonjena, medtem ko je Makedonija neodločena in ena od možnih teorij, ki pojasnjuje minule dogodke, je po besedah Grošlja ta, da nekomu odgovarja destabilizacija države. "Če se Makedonija destabilizira, potem je projekt brezpredmeten." Poleg Rusije, ki je eden večjih ponudnikov, so pomembni svetovni dobavitelji zemeljskega plina še ZDA, Iran in zalivske države.

Gazprom investira v Srbiji

Gazprom je v Srbiji kupil Naftno industrijo Srbije (NIS) ter pričel graditi ogromna podzemna skladišča zemeljskega plina. "Te investicije ne bodo stale v praznem prostoru," poudarja Grošelj.

Foto: EPA Pančevo v Srbiji

Grošelj ocenjuje, da so dogodki v Kumanovu šele začetek resne destabilizacije celotnega Balkana. "Kosovsko oziroma albansko vprašanje na Balkanu poleg Makedonije destabilizria še Srbijo in deloma tudi Bosno," poudarja Grošelj. "To je nevaren razvoj dogodkov, ki si ga ne želimo." Takšna operacija, kot je bila v Kumanovu, odvrača investitorje, povzroča nemir in lahko hitro uide izpod nadzora. "To smo na Balkanu že enkrat videli," pravi Grošelj in na vprašanje, kakšne poskuse destabilizacije lahko pričakujemo, odgovarja, da je poleg terorizma, ki smo ga videli v Kumanovu lahko to boj za ozemeljsko dezintegracijo Makedonije, kjer je okoli 20 do 30 odstotkov albanskega prebivalstva. "To so zgodbe iz 90-ih let."

Islamska država ne igra vloge

Geostrateški interesi se lahko skrijejo pod albansko vprašanje, česar pa ne gre povezovati z idejo o islamski državi, kot so poročali nekateri tudji mediji. "Velika Albanija je skrajna ideja, ki jo imajo določeni krogi v Albaniji," pravi Grošelj. "To je zgodba albanskega nacionalizma, t. j. želje združiti Albance na Kosovu, v Albaniji in Makedoniji v enotno državo. Albanci so religiozno razdeljeni, polovica je muslimanov, polovica katolikov, zato dimenzija islamske države ne igra vloge."

Teroristi iz Makedonije in Albanije

Po ocenah številnih analitikov je v ozadju napadov v Kumanovu ideja Velike Albanije ter destabilizacija celotnega območja.

Foto: EPA Kumanovo

Po poročanju makedonske policije (MUP) je napade organizirila teroristična skupina, ki je v zadnjih letih v Makedoniji izzvala kar nekaj napadov, pripadnike pa že leta iščejo tudi preko mednarodne tiralice.

PREBERITE:

• V Makedoniji žalujejo za mrtvimi policisti

• Bombe, puške, detonacije smo poslušali vso noč

Skupino, v kateri naj bi bilo več kot petdeset pripadnikov, naj bi vodili Albanci s Kosova, v njej pa je bilo tudi več makedonskih državljanov albanskega rodu. Pripravljali naj bi večje teroristične napade na cilje po Makedoniji.