Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela resolucijo, v kateri poziva k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja na območju Gaze. Od 193 članic ZN je 120 držav glasovalo za, 14 proti, 45 pa se jih je vzdržalo. Resolucija, ki jo je predlagala Jordanija, navaja še, da morata strani v konfliktu izpolnjevati svoje obveznosti po mednarodnem pravu.

Ne omenja pa palestinskega gibanja Hamas in prav zaradi tega sta jo ostro kritizirala Izrael in ZDA, ki sta obsodila tudi odsotnost omembe talcev, ki jih je zajel Hamas.

Slovenija podprla resolucijo

Med evropskimi državami, ki so resolucijo podprle, je tudi Slovenija. Proti so glasovale Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Češka, številne, med njimi tudi Italija in Nemčija, pa so se glasovanja vzdržale.

Na Hrvaškem so do glasovanja kritični opozicijski socialdemokrati (SDP). Predsednik stranke Peđa Grbin je v soboto hrvaško nasprotovanje resoluciji po poročanju medijev označil za sramotno. Dodal je, da sta hrvaški premier Andrej Plenković in zunanji minister Gordan Grlić Radman dolžna pojasniti to sramoto. Hrvaško zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost med drugim pojasnilo, da resolucija ne omenja Hamasa in ni zahteve po brezpogojni izpustitvi talcev.

Nezadovoljni so tudi v uradu hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ker se vlada pred glasovanjem ni uskladila z njimi.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je vlada z nepremišljeno in škodljivo odločitvijo Hrvaško predstavila kot nasprotnico miru in kršiteljico mednarodnega humanitarnega prava ter s tem povzročila dolgoročno škodo mednarodnemu ugledu Hrvaške. Vlada je po mnenju predsednikovega urada s svojo odločitvijo tudi po nepotrebnem ogrozila nacionalno varnost, za kar mora prevzeti odgovornost.

Avstrijski Zeleni, ki so del vladajoče koalicije, so nezadovoljni, ker se zunanje ministrstvo pod vodstvom ljudske stranke glede glasovanja ni uskladilo z njimi. Tiskovna predstavnica Zelenih Ewa Ernst-Dziedzic je za časnik Tiroler Tageszeitung dejala, da bi bilo z njihovega vidika primerno, če bi se vzdržala glasovanja, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Na avstrijskem zunanjem ministrstvu in v uradu avstrijskega kanclerja medtem poudarjajo, da Avstrija ne more podpreti resolucija, ki ne omenja Hamasa in njegovih grozodejstev 7. oktobra niti pravice Izraela do samoobrambe.

Tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock se je konec tedna v domovini znašla pod plazom kritik, ker se je vzdržala glasovanja o resoluciji. Po glasovanju je sicer pojasnila, da se je za to odločila skupaj z več evropskimi partnerji, ker v resoluciji ni jasno omenjen terorizem Hamasa, ker ni dovolj jasen poziv k izpustitvi vseh talcev in ker ne potrjuje pravice Izraela do samoobrambe.

Po pisanju časnika Tagesspiegel, ki se sklicuje na vire v nemški vladi, sta se glede glasovanja uskladila nemško zunanje ministrstvo, ki je pod vodstvom Zelenih ter urad kanclerja, socialdemokrata Olafa Scholza, medtem ko je tretja koalicijska partnerica, liberalna FDP, tej odločitvi nasprotovala. Kritike so prišle tudi s strani konservativnih opozicijskih strank CDU in CSU, zadovoljen pa ni niti izraelski veleposlanik v Nemčiji Ron Prosor, ki je dejal, da je vzdržanost premalo.

Kritizirajo tudi italijansko vlado

Kritik opozicije je bila deležna tudi desna vlada Italije, ki se je vzdržala. Sekretarka levosredinske Demokratske stranke Elly Schlein je to označila za napako. "Mir zahteva korak nazaj in veliko poguma, ne pa šibkosti in strahopetnosti vlade, ki kaže, da trpljenje civilistov obravnava kot dramatičen, a neizogiben stranski učinek vojne," pa je dejal nekdanji premier in vodja populističnega Gibanja 5 zvezd Giuseppe Conte.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je branila odločitev svoje vlade in poudarila, da je v skladu s stališči številnih drugih evropskih držav in držav skupine sedmih najbogatejših gospodarstev na svetu (G7), ki jih skrbi zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu.