Kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, je slovesen podpis zakona o ratifikaciji sporazuma o pripojitvi Krima in Sevastopola potekal v Kremlju. S tem je republika Krim postala 22. republika Ruske federacije.

Putin je na slovesnosti, ki jo je prenašala televizija, poudaril, da je končanje pravnih postopkov priključitve resen trenutek. "Vsem prebivalcem države, ruskim državljanom, tudi prebivalcem Krima in Sevastopola čestitam ob tem zgodovinskem dogodku," je poudaril.

Putin je zakon podpisal, potem ko sta priključitev Krima v četrtek in danes potrdila oba domova ruskega parlamenta, duma in svet federacije. Sporazum o pripojitvi obeh entitet Rusiji je ruski predsednik podpisal v torek, potem ko so prebivalci Krima priključitev polotoka Rusiji prepričljivo podprli na nedeljskem referendumu.

Sporazum o pripojitvi Krima in Sevastopola, ki je postalo mesto s federalnim statusom, je začel veljati ob torkovem podpisu, a predvideva prehodno obdobje do konca leta za njegovo formalizacijo. V tem obdobju mora biti izvedena integracija v gospodarski, finančni in pravni sistem Rusije. Določa tudi, da bodo volitve na Krimu in Sevastopolu septembra 2015.

Tajni sestanek

Ruski predsednik Vladimir Putin je imel skrivni sestanek o priključitvi Krima že dva tedna pred referendumom.

Sestanek z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu in njegovimi svetovalci za vojno je bil v tajnosti izpeljan med 25. in 26. februarjem. O postopku ponovne priključitve Krima Rusiji so odločili štirje možje – Vladimir Putin, njegov šef osebja Sergej Ivanov, sekretar Varnostnega sveta Nikolaj Patrušev in direktor FSB (naslednika KGB) Aleksander Bortnikov, poroča The New York Times. Ti trije predstavljajo njegove tako imenovane svetovalce za vojno, saj so bili kot agenti KGB pozicionirani v Putinovem domačem mestu Sv. Peterburgu v 70. in 80. letih.

Odločitev padla še pred referendumom 

Skrivni sestanek, s katerega je bil med drugimi izključen ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov, je bil le en dan za tem, ko se je Putin vrnil iz Sočija, kjer je spremljal zaključno prireditev zimskih olimpijskih iger. Tako se je Putin odločil, da bo uporabil vojaško silo za priključitev Krima, še preden je bilo vprašanje za priključitev postavljeno ljudem, ki tam živijo.

Javno zatrjeval drugače 

Odločitev o priključitvi Krima je bila sprejeta le tri dni po tem, ko je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič zbežal iz Kijeva in ko je ukrajinski parlament odobril ministre, ki tvorijo začasno vlado. Teden za tem je Putin še vedno javno trdil, da Rusija nima namena priključiti Krim. Medtem pa je 150.000 ruskih vojakov prešlo v stanje pripravljenosti, da je moral Washington Moskvo opozoriti proti vojaškem posredovanju.

Na seznamu 33 imen 

Vrh EU se je zaradi odločitve o priključitvi Krima Rusiji odločil za razširitev drugega kroga sankcij proti Moskvi. Na seznam oseb s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja je dodal 12 novih imen, tako da jih je na njem zdaj že 33. Če bo Rusija še naprej zaostrovala razmere glede Ukrajine, bodo sledile še gospodarske sankcije. 

Visa in Mastercard ustavila transakcije

Ameriška izdajatelja kreditnih kartic Visa in Mastercard sta na podlagi ameriških sankcij zoper Rusijo, ki so posledica ruske pripojitve ukrajinskega polotoka Krim, ustavila transakcije komitentov več ruskih bank. Prizadete so stranke Bank Rosija, Sobinbank in SMP Bank.

Kot so danes pojasnili v Bank Rosija, ki jo uporabljajo tesni sodelavci ruskega predsednika Vladimirja Putina, sta Visa in Mastercard plačilne storitve njihovim komitentom ustavila brez posebnega opozorila. Podobna naj bi bila zgodba Sobinbank, ki je v 100-odstotni lasti Bank Rosija.

Američani in ameriška podjetja, kot sta Visa in Mastercard, ne smejo sodelovati z nikomer na seznamu, zamrznjeno pa je bilo tudi vse premoženje teh Rusov v ZDA.

Putin se je na novico o blokadi storitev ameriških izdajateljev kreditnih kartic že odzval. Dejal je, da bo v ponedeljek sam odprl račun pri Bank Rosija.

Iz ruske centralne banke so medtem sporočili, da operacije v okviru sankcij nimajo večjega vpliva ne na finančno stabilnost ne na kreditiranje Bank Rosija. S to banko sicer sodelujejo podjetja v lasti ruskega plinskega velikana Gazprom. Prav prek nje izplačujejo tudi plače zaposlenim.

V SMP Bank so medtem ocenili, da je ta poteza "nezakonita", saj naj sankcije, kot so zastavljene, ne bi smele zajeti njihove banke, temveč njihove delničarje.

Ukrajini nova finančna pomoč 

Ob kazenskih ukrepih proti Rusiji so voditelji vrha EU danes tudi potrdili podporo Ukrajini v prizadevanjih, da postane močna, stabilna in demokratična država. Del načrtovanega svežnja je dodatna milijarda evrov podpore v zameno za reforme in odprtje trga za ukrajinske proizvode.

Politični sporazum z Ukrajino

Voditelji EU so danes v Bruslju s predsednikom ukrajinske vlade Arsenijem Jacenjukom podpisali politični del sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino. Politični del sporazuma z Ukrajino so podpisali voditelji vseh članic ter predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Podpis je sporazumu dodala tudi slovenska predsednica vlade Alenka Bratušek. 

"To je zgodovinski dan za mojo državo. Verjamemo, da je to zgodovinski dan za vso Evropo. Želimo biti del velike evropske družine in to je prvi ogromen korak h končnemu cilju Ukrajine - polnopravnemu članstvu v EU," je poudaril Jacenjuk.

Podpis celovitega sporazuma je bil predviden novembra, vendar ga je tedanji, nato odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič zavrnil. To je tudi sprožilo proteste, menjavo vlade in krizo v Ukrajini.