Od julija lani je svet osrednje evrske denarne ustanove obrestne mere skupno zvišal za 3,5 odstotne točke, kar je rekordna dinamika v zgodovini območja skupne valute.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je tako s 3,5 odstotka najvišja po oktobru 2008, ko se je začelo vztrajno zniževanje cene denarja v odzivu na izbruh svetovne finančne krize.

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je pri 3,75 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera, ki je bila dolgo časa v negativnem območju, pa pri 3,0 odstotka.

Je pa svet ECB, ki je na zadnjih zasedanjih jasno napovedoval dodatna zvišanja obrestne mere, čemur so nato sledile tudi izjave vodilnih centralnih bančnikov, posegel v smernice nadaljnjega zaostrovanja denarne politike.

Cilj je dvoodstotna inflacija

Osrednji organ denarne politike v evrskem območju ostaja odločen, da zagotovi čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno dvoodstotno raven v srednjeročnem obdobju. A namesto izrecne napovedi dodatnega zvišanja je po novem navedel, da je "ob povišani ravni negotovosti pomen podatkovno podprtega pristopa sveta ECB k sprejemanju sklepov o glavnih obrestnih merah še večji, saj bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti prenosa denarne politike".

Predsednica ECB Lagarde je novinarjem po seji povedala, da je današnja odločitev o dvigu obrestnih mer ni bila sprejeta enoglasno. Trije oziroma štirje člani sveta so po njenih besedah izrazili nestrinjanje, saj da bi potrebovali več časa za preučitev trenutnih razmer.

Nekateri analitiki so takšno omilitev napovedi dodatnih zvišanj napovedovali, še posebej po zadnjih pretresih v bančnem sistemu, ki so v Evropo pljusknili iz ZDA in se ta teden pokazali tudi na finančnih trgih. Težave nekaterih bank so v delu tudi posledica zaostrovanja denarne politike v razvitih državah.

Svet ECB je danes zapisal, da natančno spremlja sedanje tržne napetosti in se je pripravljen odzvati, kot bo treba, da ohrani cenovno stabilnost in finančno stabilnost v evrskem območju. "Bančni sektor v evrskem območju je odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo," pri tem zagotavljajo v svetu. Ob tem navajajo, da je nabor orodij denarne politike ECB dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu ter ohrani nemoten prenos denarne politike v bančni sistem in gospodarstvo.

Napovedi boljše, kot so bile še pred časom

ECB se je danes seznanila tudi z najnovejšimi napovedmi glede gospodarske rasti in inflacije. Te so povečini nekoliko ugodnejše.

Analitiki osrednje evrske denarne ustanove zdaj pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 5,3 odstotka, medtem ko so v zadnjih napovedih decembra lani napovedovali inflacijo v višini 6,3 odstotka. V 2024 naj bi padla na 2,9 odstotka (decembra so napovedovali 3,4 odstotka), v 2025 pa naj bi dodatno nazadovala na 2,1 odstotka (decembrska napoved je bila pri 2,3 odstotka).

Za rast BDP medtem strokovnjaki zdaj pričakujejo, da bo letos dosegla 1,0 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več od decembrske napovedi. V 2024 naj bi se nato okrepila na 1,6 odstotka in tam ostala tudi v 2025. Decembra je bila napoved za 2024 pri 1,9 odstotka, za 2025 pa pri 1,8 odstotka. Slabša napoved je po navedbah sveta posledica pričakovanih učinkov zaostrovanja denarne politike.

Pri umikanju spodbud denarne politike z vidika odkupovanja vrednostnih papirjev svet ECB ostaja pri približno enakih napovedih. Zmanjševanje portfelja v okviru rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev, ki se je začelo z marcem, po navedbah sveta poteka postopno in predvidljivo. Svet ostaja pri dinamiki, da bo zmanjšanje do konca junija v povprečju znašalo 15 milijard evrov na mesec, sčasoma pa bo določena tudi dinamika v obdobju zatem.

Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa svet ECB ostaja pri napovedi, da nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova investirati vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo teklo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Več o odločitvah denarne politike in nadaljnjih usmeritvah bo na novinarski konferenci povedala predsednica ECB Christine Lagarde.

dezurni@styria-media.si