Ameriški raziskovalni inštitut Northshore je objavil študijo, ki jo je opravil na podlagi 409 parov gejevskih bratov. Kot piše Indenpendant, je v študiji navedeno, da raziskava z ugotovitvami lahko ovrže trditve, po katerih si ljudje svojo spolno usmerjenost izberejo prostovoljno. 

Vodilni znanstvenik pri raziskavi Alan Sanders sicer opozarja, da še vedno ni mogoče izluščiti enega in edinega gena, ki naj bi določil, ali je človek hetero-, bi- ali homoseksualec, vseeno pa obstaja veliko genetskih faktorjev, ki poleg okolja vplivajo na to, da se neka oseba prepozna kot istospolno usmerjen.

Do teh spoznanj so se dokopali z analizo krvi skupno 818 gejev, pri katerih so iskali skupne genetske točke oziroma tako imenovane markerje, znane kot SNP-ji (Single Nucleotid Polymorphism). V človeškem genomu sicer obstaja približno 30 milijonov različnih SNP-jev. Dve študiji v preteklosti sta že identificirali skupini kromosomov, znanih kot Xq28 in 8q12, ki sta največkrat povezani z geji, a so v novi študiji uspeli najti še tri druge skupine značilnih SNP-jev.

Študije kot iphone - vsako leto ena

"Ta študija je zabila še en žebelj v krsto teorije o homoseksualnosti kot izbiri," je prepričan nevroznanstvenik Simon LeVay. "Da, seveda imamo izbiro, kako živimo, ali se bomo sprijaznili s seboj ali pa se bomo podvrgli ideji nekoga drugega, kaj je to normalnost. Toda ali smo hetero, biseksualci ali geji, je osnovni del tega, kar smo, za kar gre zahvala DNK-ju, s katerim smo se rodili," je najnovejša dognanja komentiral LeVay.

Zanimivo pa nad novo študijo niso nič kaj velikega veselja pokazali v ameriški skupnosti LGBT. Tako je ena od predstavnic organizacije Samantha Allen zapisala, da se je težko navdušiti za tovrstne biološke ugotovitve strokovnjakov, študijo pa je primerjala z iphonom - "novega naredijo vsako leto."