Enostransko razglašena neodvisnost Kosova leta 2008 ne pomeni kršitve mednarodnega prava, je razglasilo Meddržavno sodišče v Haagu. Primer, ki je od začetka delovanja te institucije Združenih narodov, doživel največ zanimanja po vsem svetu, bo imel gotovo vpliv na separatistična gibanja po vsem svetu, ravno tako pa tudi na približevanje Srbije Evropski uniji. Prav tako bo odločitev približala Prištino Združenim narodom po eni strani in vzpodbudila še več držav, da priznajo neodvisnost Kosova.
Za in proti
Oceno, da je razglasitev neodvisnosti Kosova v nasprotju z mednarodnim pravom so zavzele Srbija, Kitajska, Rusija, Španija, Romunija, Ciper, Argentina, Brazilija, Vietnam, Bolivija, Venezuela, Azerbajdžan in Belorusija.
Nasprotno stališče so, skupaj s kosovskimi predstavniki, imele Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Norveška, Danska, Finska, Bolgarija, Hrvaška, Albanija, Jordanija in Savdska Arabija.
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je po razglasitvi odločitve povedal, da Srbija ne bo nikoli priznala Kosova. „Pred nami so težki dnevi in velike preizkušnje, vendar to se nam ne dogaja prvič. V tem trenutku je pomembno ohraniti mir, da državljani Srbije ne nasedajo na kakršne koli provokacije in da obdržijo složnost. Naslednji korak je razprava na Generalni skupščini Združenih narodov.“
"Nobena meja ne bi bila varna"
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je sicer pred začetkom zasedanja izrazil prepričanje, da ICJ ne bo podprl neodvisnosti Kosova, hkrati pa je poudaril, da je pomembno, da Srbi na Kosovu ostanejo mirni.
Srbski predsednik Boris Tadić pa je pred objavo odločitve dejal, da pričakuje mnenje, ki bo jasno dalo vedeti, da Albanci na Kosovu nimajo pravice za ločitev od Srbije na etnični podlagi. Tadić meni, da bi se v nasprotnem primeru lahko sprožil proces nastajanja novih držav, kar bi destabiliziralo številne svetovne regije.
ZDA na strani Kosova
ZDA so v sredo izrazile celovito podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti tej najmlajši evropski državi, ki je Srbija ne priznava. Biden je ponovil, da ZDA v "celoti podpirajo samostojno, demokratično, celovito in multietično Kosovo, katerega prihodnost je znotraj evropskih in evroatlantskih institucij".
Nezavezujoče mnenje
Generalna skupščina Združenih narodov je oktobra 2008 na predlog Srbije sprejela resolucijo, v kateri je ICJ naložila, da poda mnenje v zadevi. Mnenje bo zgolj svetovalno in nezavezujoče, ima pa velik politični pomen. ICJ, ki je glavni pravosodni organ ZN in ureja spore med državami, je od ustanovitve leta 1946 doslej izdalo 24 mnenj.
Po navedbah nekaterih virov naj bi mnenje ICJ temeljilo na dveh nasprotujočih si stališčih. Razglasitev neodvisnosti Kosova naj po mnenju sodišča ne bi bila v skladu z mednarodnim pravom, hkrati pa naj bi sodišče opozorilo, da je Srbija oziroma režim takratnega predsednika Slobodana Miloševića leta 1999 zagrešil genocid nad kosovskimi Albanci, zaradi česar naj bi bil odziv Kosova z enostransko razglasitvijo samostojnosti legitimen.