"Do aprila naslednje leto morajo države Evropski komisiji poslati notifikacijo, ali bodo obdržale poletni ali zimski čas. Oktobra prihodnje leto bo zadnje leto, ko se bo zamenjal čas. Ali bomo ostali na poletnem času, tiste države, ki se bodo odločile za zimsko uro, pa bodo takrat zadnjič prestavile uro in to bo to," je na današnji novinarski konferenci povedala komisarka Violeta Bulc.

Zadnje obvezno premikanje ure za vse bo tako 31. marca prihodnje leto. Za države, ki se bodo odločile, da ostanejo na poletnem času, bo so zadnja sprememba ure, tiste, ki bodo izbrale zimski čas, pa bodo uro premaknile še 27. oktobra 2019. Javno posvetovanje je sicer pokazalo, da smo v Sloveniji bolj naklonjeni poletnemu času.

Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se v javnem posvetovanju večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega, je še povedala Bulčeva. 

"Odločitev se ni zgodila čez noč, odkar sem postala komisarka, sem o tem najpogosteje govorila, ljudi to zelo zanima. Parlament o tem ni glasoval, so me pa pred kratkim z resolucijo ponovno pozvali, naj zadevo preučimo. Odločili smo se za javno posvetovanje. Rezultat javnega posvetovanja je bilo jasno, državljani želijo spremembo, torej ukinitev premikanje ure. Parlament bo razpravljal o tem, če bo prevladujoče prepričanje, da se premikanje ure ohrani, se bo ohranilo," je še pojasnila Bulčeva. Da bi lahko ukinitev izvedli v predvidenih rokih, bi moral Evropski parlament in države članice unije predlog potrdilt najpozneje do marca prihodnje leto. 

Le Grki in Ciprčani bi ohranili sedanji sistem

Skoraj 85 odstotkov oddanih glasov v javnem posvetovanju je bilo za ukinitev premikanja ure, sodelovalo pa je 4,6 milijona državljanov, kar je desetkrat več ljudi kot kadarkoli prej. V Grčiji in na Cipru je bilo sicer več ljudi za ohranitev premikanja ure, na Malti pa je bil rezultat precej izenačen. 

"Študije so precej uravnotežene, veliko argumentov je, zakaj bi čas premikali in zakaj ne. A treba se je spomniti, kdaj se je začelo premikati uro: v prvi in drugi svetovni vojni da bi prihranili premog, ki so ga potrebovali za vojsko ter v 70. letih, ko je bila naftna kriza. Vseh teh razlogov ni več, opravičljivega razloga za to, da ohranimo sistem premikanja ure, nimamo. Vedno pa lahko trdiš, da so za nekaj dobra svetla jutra ali svetli večeri," je še pojasnila Bulčeva.

Foto: Evropska komisija Violeta Bulc

Bo nastal kaos, vsaka država s svojim časom?

Glede na to, da se vsaka država lahko sama odloči, kateri čas bo izbrala, bi lahko nastal kaos, da bi imela na primer Slovenija en čas, Italija in Avstrija drugega, Madžarska in Hrvaška pa isti čas kot Slovenije in podobno, je Bulčeva odgovorila, da se bodo države o tem seveda posvetovale.

Na vprašanje, ali bi projekt ukinitve premikanja ure ustavili, če bi države izbrale preveč različne čase, je odgovorila: "Že zdaj imamo v EU tri časovne cone, vemo, kako ravnati. To, da od oktobra prihodnje leto ne bo več sprememb, pomeni, da bo zadeva predvidljiva. Prepričana sem, da se bodo države posvetovale. V teoriji je veliko možnosti, ne morem špekulirati, teoretično pa je možno, da bo imela Nizozemska en čas, Belgija pa drug." 

Zdaj obstaja obveznost premikanja časa, svoj standardni čas pa lahko izbere vsaka država sama. Osem držav tako uporablja GMT+2 čas (Bolgarija, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Litva, Latvija in Romunija), večina držav, med njimi tudi Slovenija, GMT+1, tri države pa GMT, torej Greenwich Mean Time, to so Portugalska, Irska in Združeno kraljestvo

Premikanje ure obstaja v 60 državah, nekatere države pa so ga opustile, na primer Kitajska že leta 1991, Rusija in Belorusija leta 2011, leta 2016 je premikanje ure ukinila Turčija. V Sloveniji uro premikamo od leta 1982. 

In kakšne prihranke naj bi prineslo premikanje ure? V Italiji ocenjujejo, da gre za 0,2 odstotka letne porabe elektrike, v Franciji 0,1 odstotka, medtem ko v Nemčiji ocenjujejo, da prihranka sploh ni, saj se za razsvetljavo porabi le osem odstotkov vse porabljene elektrike. 

Turčija se je že odločila, da ne bo imela poletnega časa, letalske družbe so se morale temu že prilagoditi. Podjetja se temu znajo prilagoditi in so se temu že večkrat prilagodila, prepričana sem, da se bodo tudi tokrat zadnjič.

Violeta Bulc

Poročilo nemškega parlamenta iz leta 2016 je polazalo, da se nekateri ljudje težko privadijo na pomladno spremembo uro in privajanje traja več tednov, medtem ko je z jesenskim premikom ure povezanih manj težav. 

dezurni@zurnal24.si