Zaradi morebitne združitve Severa in Juga bi Južni Korejci morali vsako leto plačevati za dve odstotni točki več davkov naslednjih 60 let, kažejo izračuni južnokorejskega vladnega finančnega inštituta.

Gre za najbolj natančno študijo stroškov morebitne združitve obeh držav doslej. Prvih 10 let bi Južno Korejo združitev stala okoli 12 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda (BDP), sedem odstotkov BDP bi šlo v naslednjih 10 letih, nato pa bi stroški vnovič poskočili. Po neuradnih ocenah pa bi stroški znašali nekje med dvema in 25 odstotki BDP na leto.

Sicer pa je BDP Južne Koreje, četrtega največjega azijskega gospodarstva, ocenjen na približno 40-kratnik njene severne sosede, ki je lani znašal 15,3 milijarde evrov.

Vojska, lakota in plansko gospodarstvo
Gospodarstvo Severne Koreje, ki so ga skoraj povsem sesuli plansko gospodarstvo, visoki izdatki za vojsko in lakota, je močno odvisno tudi od pomoči juga. Ta pa je ob lanskem nastopu novega konservativnega predsednika Lija Mjung Baka presahnila, kar je močno zaostrilo odnose med državama. Še dodatno škodo pa je gospodarstvo utrpelo z mednarodnimi sankcijami zaradi jedrskih poskusov.