Hitler je najbolj navaden mali pes, kar sem jih kadarkoli videl. Arthur N. Chamberlain, po prvem srečanju z A. Hitlerjem

Bilo je v letu 1938, letu, ki je že smrdelo po novi svetovni vojni, ko so nemški diktator Adolf Hitler , njegov italijanski kolega Benito Mussolini , britanski premier Arthur Neville Chamberlain in francoski kolega Edouard Daladier v Münchnu podpisali sporazum, ki je še danes črni madež na vesti Zahoda. Sporazum, ki je Nemčiji dovolil, da zasede neodvisno in demokratično državo Češkoslovaško, sporazum, ki naj bi potešil pohlep nacistične Nemčije po ozemljih, a ga je le še povečal. Kot največji osmoljenec je iz münchenskega dogajanja izšel britanski premier Chamberlain, ki je po povratku v domovino javnosti oznanil, da je dosegel sporazum, ki bo zagotovil mir.

Britanski premier Arthur Neville Chamberlain je bil največji osmoljenec müchenskega sporazuma.

"Vzrok za podpis sporazuma gre iskati v strahu tedanje britanske vlade, da je ogrožen mir v Evropi in da utegne Nemčija izvesti smrtonosen letalski napad na London. To je bil strah, enakovreden kasnejšemu strahu pred jedrskim orožjem, zato ne čudi, da je Chamberlain sredi septembra 1938 odletel k Hitlerju, da bi z določenimi koncesijami potešil njegovo napadalno slo," je za nemški časnik Faz povedal britanski zgodovinar David Reynolds in omenil zanimivost, da je želel britanski premier z obiskom Hitlerja pridobiti vtis o führerju.

Chamberlain se je namreč bal, da je Hitler umsko bolan. Med obiskom je ugotovil, da je führer neznansko čustven, nagnjen k izpadom, toda ne prizadet, razlaga Reynolds. "Hitler je najbolj navaden mali pes, kar sem jih kadarkoli videl," je po besedah Reynoldsa izjavil Chamberlain po povratku iz Nemčije.

Reynolds je prepričan, da je Chamberlain prehitro popustil Hitlerju: "Hitler je na začetku münchenskih pogovorov dejal, da je zasedba Sudetov njegova poslednja zahteva. Chamberlain bi se lahko pogajal, a je na to zahtevo pristal takoj. Verjetno so ga k temu prisilili nastopi Hitlerja, mešanica hladnokrvnega razuma in čustvenih izpadov. Poleg tega je prvi mož britanske vlade prišel na pogovore povsem nepripravljen, brez svetovalcev, prevajalcev in zemljevidov. Želel je namreč, da je v dogajanje vpletenih čim manj ljudi".

Po mnenju britanskega zgodovinarja ostaja nepojasnjeno vprašanje, zakaj ni Hitler okupacije Češkoslovaške, ki je sledila podpisu sporazuma, izkoristil za začetek druge svetovne vojne. "Kot kaže, ga je k temu prisilila nepripravljenost Mussolinija za vstop v vojno, signali nemške vojske, da čas še ni zrel, in mobilizacija francoske vojske in britanske vojne mornarice, ki je sledila münchenskemu sporazumu," meni Reynolds, ki se strinja s prevladujočo oceno zgodovinarjev, da bi moral Chamberlain postopati veliko bolj trdno.