Svojevrstno genetsko revolucijo, ki bi analizo genetskega materiala naredila dostopno tudi navadnim smrtnikom, napoveduje najnovejši izvod ameriške publikacije Nature. V njej so prispevki treh raziskovalnih skupin, ki so ločeno dešifrirale genom treh ljudi: anonimnega pripadnika afriškega plemena Yoruba, neke ženske iz Kitajske (pripadnice Hanov) in ženske, obolele za krvnim rakom.

To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bile analize izvedene zelo hitro in z nizkimi stroški. Znanstveniki so namreč uporabili inovativno metodo, ki jo je razvilo biotehnološko podjetje Illumina.

Prihodnje leto za pet tisoč dolarjev

Genetske analize so se v prejšnjih letih precej pocenile in trendu še ni videti konca. Biotehnološko podjetje Complete Genomics je napovedalo, da bo že prihodnje to storitev opravilo le za pet tisoč dolarjev.

Raziskovalci pod vodstvom Davida Bentlexa, ki so analizirali dedni zapis Afričana, poročajo, da so za projekt porabili le osem tednov. Analiza jih je stala 250 tisoč dolarjev, kar je presenetljivo malo. Za primerjavo: prvo dešifriranje človeškega genoma v zgodovini je trajalo 13 let in stalo 300 milijonov dolarjev! Še lani izvedena analiza genetskega materiala Jamesa Watsona – ki je sploh odkril molekule DNK – je stala nekaj manj kot dva milijona dolarjev.

Kdo bi imel vpogled v podatke?
Kar je videti kot velik korak za znanost, pa je dolg skok naprej za človeštvo. Navadnik smrtnikom bi postale dostopne analize genoma, s čimer bi ljudje dobili podatke o nevarnih genetskih mutacijah in s tem povezanih boleznih. Vsekakor bi novost implicirala tudi številna tveganja. Strokovnjaki svarijo, da bi množična izdelava "genetskih osebnih izkaznic" pomenila denimo veliko tveganje za zlorabo podatkov. Predvsem bi bilo treba omejiti dostop državnih služb, delodajalcev in zavarovalnic do podatkov.

Nevarni geni še ne pomenijo bolezni
Nekateri strokovnjaki poleg tega opozarjajo pred prevelikimi upi, povezanimi z zapisom DNK. "Padajoče cene bodo povzročile, da se bo že slehernik odločil za raziskavo svojega genoma. Bojim se, kdo in kako bo laikom razložil podatke, pridobljene med dešifriranjem genoma. Ne bi me čudilo, če bi kakšna labilna oseba v primeru neugodnih izzidov položila roko nase," je pesimističen nemški genetski strokovnjak Nils von Neuhoff. Poleg tega naj bi bili genetski testi zelo nezanesljivi za mnoge bolezni, na primer za diabetes ali alzheimerjevo bolezen. "Ti dve bolezni sta posledica kombiniranega delovanja različnih vzrokov, od katerih nam vsi sploh niso znani, da o različnih možnostih kombiniranja teh sploh ne govorim." Genetik še izpostavlja, da genetski test razkriva samo, kako so rizični geni sestavljeni: "Tudi če kdo ima genetske predispozicije za neko bolezen, to še ne pomeni, da bo ta res izbruhnila."