Kiti znova nasedli

Foto: Žurnal24 Na avstralski obali poginilo 150 kitov
Ob južni avstralski obali je v skalnih plitvinah nasedlo in zaradi poškodb poginilo 150 kitov pilotov.
Oglej si celoten članek

Do množične nesreče teh velikih sesalcev je prišlo le teden dni za tam, ko je prav tako na tasmanski obali v podobni nesreči poginilo več kot 50 kitov. Uslužbenci tasmanske službe za oskrbovanje narodnih parkov so zgodaj davi odhiteli na kraj nesreče, potem ko so nasedle kite v soboto zvečer opazili iz zraka.

Kot je povedal tiskovni predstavnik omenjene službe Warwick Brennan, je prva posadka že pred tem na kraj nesreče odletela s helikopterjem. Našli naj bi več deset ranjenih, vendar še živih kitov. Večja skupina reševalcev in prostovoljcev je prihitelo na pomoč, vendar je bil trud zaman, saj so nasedli kiti medtem že poginili.

Reševalcem je pred nesrečo kljub vsemu uspelo obvarovati okoli 30 kitov, ki so bili del iste jate. Kot je pojasnil Brennan, so bile tudi te živali na poti proti skalnim plitvinam, saj so se odzivale na krike nemoči umirajočih živali in so bili zato v nevarnosti, da jih doleti enaka usoda.

 

Najmnožičnejši pogin kitov

so doslej zabeležili na novozelandski obali leta 1918, ko je do obale priplavalo in nasedlo okoli 1000 kitov, v zadnjih letih pa je do najbolj množičnega tovrstnega pojava prišlo leta 1985, ko je nasedlo 450 kitov. Reševalcem je takrat uspelo rešiti 324 kitov.

Usodne čeri
Kot je ob tem povedala avstralska strokovnjakinja za divje živali Rosemary Gales, je območje, kjer je prišlo do nesreče, posejano s čermi in skalnimi škrbinami, kar za kite ob tovrstnih nesrečah predstavlja veliko večjo nevarnost, kot če nasedejo na peščeni obali. Kiti se namreč na čereh močno poškodujejo, zaradi česar poginejo bistveno hitreje, kot če nepoškodovani nasedejo na peščeno obalo.

Tasmanija
Pred tednom dni so reševalci na severozahodni tasmanski obali rešili 11 izmed 60 nasedlih kitov. Tovrstne nesreče za Tasmanijo sicer niso pogost pojav, kljub temu, da tod poteka selitvena pot kitov v in iz antarktičnih voda. Biologi doslej še niso ugotovili, zakaj te največje na zemlji živeče živali občasno zaplavajo v nevarno plitke vode in nasedejo.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.