Na svojem tretjem konzistoriju je Benedikt XVI. blagoslovil vsakega novega kardinala posebej in mu izročil značilno škrlatno ogrinjalo in pokrivalo. Med nedeljsko mašo na Trgu svetega Petra pa jim bo podelil še kardinalske prstane.
Novoimenovani kardinali so prisegli, da bodo ubogali papeža, ne izdajali skrivnosti ali delali karkoli, kar bi lahko ogrozilo Cerkev. Med njimi so visoki cerkveni predstavniki iz Afrike, Azije, Severne in Južne Amerike ter Evrope, največ pa jih je Italijanov.
20 jih ima pravico voliti Papeža
Kardinali, znani tudi kot "princi Cerkve", so po papežu najvišji predstavniki Rimskokatoliške cerkve in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju Cerkve. Papež kardinale imenuje svobodno po lastni presoji izmed duhovnikov, kot zbor pa s papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih. Kardinali, ki na dan smrti papeža še niso dopolnili 80 let, imajo tudi pravico voliti novega papeža - med novimi kardinali je takih 20. Funkcija kardinala je dosmrtna.
Kitajska je leta 1951 ukazala prekinitev stikov z Vatikanom in dovolila bogoslužje le v državnih cerkvah. Ko je papež postal Benedikt XVI., so se odnosi nekoliko otoplili, današnja posvetitev spornega škofa pa bi lahko znova ogrozila njune odnose.
Kitajska mimo volje papeža
Kitajska katoliška cerkev, ki je pod nadzorom kitajske komunistične oblasti, je brez privolitve papeža posvetila škofa Josepha Guoja Jincaija. Posvetitev so izvedli v cerkvi v Chengduju, kjer so ob tej priložnost močno poostrili varnostne ukrepe.
Na slovesnosti je bilo prisotnih osem škofov, ki so bili na položaj imenovani s privolitvijo Vatikana. Po neuradnih navedbah naj bi bili v sodelovanje prisiljeni, zaradi česar je Sveti sedež že protestiral.