"Nenasilno gibanje ne bi moglo ustaviti Hitlerjevih vojsk. Pogajanja ne morejo prepričati voditeljev Al Kaide, da odložijo orožje," je v govoru poudaril Obama in dodal, da "reči, da je sila včasih potrebna, ni poziv k cinizmu, je priznavanje zgodovine".

Nagrado za krepitev politike
Glede ocen, da si nagrade ne zasluži, je ameriški predsednik Barack Obama dejal, da bo nagrado uporabil za okrepitev svoje zunanje politike, vključno s prizadevanji za trajen mir in varnost v svetu, stabilizacijo Afganistana, reševanjem vprašanja podnebnih sprememb in jedrske oborožitve. Ob tem je poudaril, da je cilj spodbujanje ameriških interesov.

"Če bom pri teh nalogah uspešen, bo, upajmo, nekaj kritike izginilo, a to res ni moja skrb," je dejal Obama. "Če ne bom uspešen, pa vsa hvala in nagrade na svetu ne bodo prikrile tega dejstva," je še dodal.

Pri tem je priznal, da podelitev nagrade nesrečno sovpada z oznanitvijo o krepitvi vojaške prisotnosti v Afganistanu, a je vnovič zatrdil, da se bodo ZDA leta 2011 umaknile iz države in oblast predale domačinom.

Javnost podelitve nagrade ne podpira
Norveški odbor za Nobelove nagrade je 9. oktobra presenetil številne, vključno s samim nagrajencem, ko je sporočil, da bo letošnja Nobelova nagrada za mir šla v roke Obami. Ta je v Belo hišo vstopil šele devet mesecev pred tem, pri čemer ga je med nalogami čakalo vodenje dveh vojn, prav tako se še ni mogel pohvaliti z izjemnimi diplomatskimi dosežki.

Zanimivo je tudi dejstvo, da kar 66 odstotkov anketiranih Američanov meni, da si Obama nagrade ne zasluži.

Mirni protesti
Več kot 6000 ljudi se je v norveški prestolnici udeležilo mirnega pohoda ob svečah. Pohod, s katerim so nekateri udeleženci izražali svoje nasprotovanje jedrskemu orožju in nosili simbole miru, se je končal pred hotelom Obame v Oslu, kjer sta jih z balkona pozdravila tudi ameriški predsednik in ameriška prva dama Michelle Obama.