Drugi nastop Radovana Karadžića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je začel ob 14.15. Škotski sodnik Iain Bonomy, ki vodi današnje zaslišanje, je Karadžića najprej vprašal, ali se bo branil sam, in prejel pritrdilen odgovor. Nato mu je zastavil vprašanje, ali naj mu prebere obtožnico, Karadžić pa je odvrnil: "Ne, ker tako ali tako pričakujem novo obtožnico, pa tudi ekipe pomočnikov še nisem formiral."
Zaslišanje se je nadaljevalo z vprašanjem sodnika, ali se čuti krivega za prvo od enajstih točk obtožnice. Zališani je odvrnil, da na to ne bo odgovarjal, nakar ga je sodnik vprašal, ali bi enako storil tudi pri ostalih 10 točkah obtožnice. "Absolutno," je odvrnil Karadžić. Sodnik je nato ugotovil, da se Karadžić izreka za nedolžnega.
Da se Karadžić o krivdi ne bo izrekel, je pred začetkom zaslišanja povedal že njegov pravni svetovalec Goran Petronijević.
Karadžić zavlačuje |
Karadžić je pred haaškim sodiščem prvič nastopil 31. julija, vendar se o svoji krivdi ni želel izreči in je izkoristil pravico do 30-dnevnega odloga. |
V prvem nastopu je Karadžić dejal, da se želi braniti sam. Ali je zahtevo že vložil – o njej bi nato moralo odločati sodišče – ni znano. Znano je, da je Karadžić zahteval tudi zamenjavo sodnika Alphonsa Orieja zaradi njegove domnevne pristranskosti. Pritožil se je, ker mu zapisnike dostavljajo samo v angleščini, zahteval pa je tudi kopije zapornih nalogov, na podlagi katerih so ga iskali. Sodišče je tudi pozval, naj opusti postopek proti njemu, saj zaradi negativne publicitete ne more biti deležen poštenega sojenja.
Predsednik haaškega sodišča Fausto Pocar je prejšnji teden določil nov sodni senat, pred katerim bo potekalo sojenje. Pri tem je poudaril, da odločitev ni povezana s Karadžićevo zahtevo po zamenjavi sodnika Orieja. Današnje zaslišanje vodi škotski sodnik Iain Bonomy, ob tem pa bosta v sodnem senatu še jamajški sodnik Patrick Robinson kot predsedujoči in francoska sodnica Michele Picard.
63-letnega Karadžića obtožnica v 11 točkah po individualni in poveljniški odgovornosti bremeni sodelovanja v genocidu v Srebrenici julija leta 1995, kjer so srbske sile po zavzetju te muslimanske enklave ubile več kot 8000 Bošnjakov. Odgovarjati bo moral tudi za srbsko obleganje Sarajeva, ki je v več kot treh letih zahtevalo 10.000 življenj, kot tudi za tisoče civilistov, ki so bili zaprti v zloglasnih srbskih taboriščih na območju Prijedora. Karadžića so po 13 letih skrivanja prijeli 21. julija v Beogradu.