Glede na izjave in razvoj dogodkov je glavni vzrok za nesrečo razkošne ladje očitno samovolja poveljnika Francesca Schettina, ocenjuje strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha. "S svojim manevrom preblizu obale se je uštel, kot ponavadi v takšnih okoliščinah pa je šlo potem vse narobe. Sledila je panika in reševanje, v katerem je bila vloga posadke glede na izjave potnikov nasprotujoča."

Na vsak način pa je kapitan ravnal proti pomorskim predpisom, ko je ladjo zapustil med prvimi, saj denimo slovenski pomorski zakonik, ki se v največji meri naslanja na uveljavljena mednarodna pravila na morju, jasno določa, da lahko kapitan zapusti ladjo šele po tem, ko je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, za rešitev ljudi in ladje. "To sicer ni tako romantično kot pri Titanicu, ko je šel kapitan na dno z ladjo," v šali doda predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet.

Zdi pa se mu nerazumljivo, da ob vseh elektronskih napravah in satelitskem sledenju poveljnik ni bil opozorjen s strani obalne straže ali kogarkoli drugega, ker ni plul po zunanjem delu zaliva vsaj morsko miljo (1.852 metrov) od obale.

V veliki večini zataji človek, ne tehnika

Statistika kaže, da so v 59 odstotkih razlogi za trke na morju psihološke narave oziroma gre za človeški dejavnik, z zanimivim podatkom postreže Pavliha.

Teorija pozna več tipov osebnosti poveljnikov, tudi pametnjakoviče, ki niso resni in ne razumejo svojih napak. Pavliha pri tem opozarja na italijansko ureditev, ki je pred leti ukinila pomorske srednje šole, izobraževanje posadk pa poverila hitrim tečajem, ki jih izvajajo zasebniki.

Prav takšna nesreča pa kaže na potrebo po šolah in izobraževanju, kot jih imamo pri nas. Da je naš sistem zelo dober, nam priznava mednarodna skupnost, saj so glede izurjenosti naši mornarji in poveljniki v svetovnem vrhu in zelo zaželeni člani posadk.