Mihail Kalašnikov je umrl decembra lani pri 94 letih, v pismu, ki ga je le nekaj mesecev pred smrtjo poslal patriarhu Kirilu, pa je zapisal, da se mu ves čas poraja enako nerešeno vprašanje: "Če je moja puška vzela življenje ljudem, ali je potem mogoče, da ... sem odgovoren za smrti ljudi, tudi če so bili sovražniki."

Kirilov tiskovni predstavnik Aleksander Volkov je Izvestji povedal, da je patriarh Kalašnikovu odgovoril in mu povedal, da je "blesteč zgled domoljubja". Ob tem je Volkov pojasnil, da pravoslavna cerkev odobrava orožje, ki služi obrambi domovine.

Kalašnikov, katerega pogreba se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, je v natipkanem pismu, podpisanem z očitno tresočo roko, napisal še, da je v cerkev prvič stopil pri 91 letih, kasneje pa se je dal krstiti.

Vojna iz pesnika naredila očeta puške

Oče legendarne puške je bil rojen 10. novembra 1919 v sibirski vasi nedaleč od meje z Mongolijo in je bil že 17. otrok v kmečki družini. Njegovo otroštvo je bilo tragično, saj so njegovega očeta leta 1930 v času Stalinove diktature deportirali.

Sprva naj bi želel postati pesnik, a se je njegovo življenje z začetkom druge svetovne vojne obrnilo drugače. Leta 1938 je stopil v vojsko, leta 1941 pa je bil v srditih spopadih na območju Brjanska huje ranjen.

Medtem ko je okreval v bolnišnici, naj bi prvič začel razmišljati o izdelavi "popolnega orožja za obrambo domovine". K temu so ga vzpodbudili številni porazi Rdeče armade nasproti veliko bolje oboroženi nemški vojski.

Zaradi svojih dosežkov je bil Kalašnikov v nekdanji Sovjetski zvezi narodni heroj in je postal nekakšen simbol ponosne vojaške zgodovine Rusije. V svojem življenju je prejel vrsto najvišjih državnih odlikovanj. V Rusiji je sicer živel skromno v industrijskem Iževsku.