Slovenci si vedno pogosteje iščejo službe in priložnosti v tujini. Še posebej to velja za mlade, ki si želijo razširiti obzorja, si ogledati svet in ugotoviti, ali je njihovo mesto doma ali drugje po svetu. A med Evropejci še zdaleč nismo na prvem mestu.
Poljaki so že vrsto let obravnavani kot tisti, ki v največjem številu zapustijo svojo državo, da bi si poiskali službo in življenje v eni izmed drugih držav Evropske unije. A v največjem številu to počnejo Romuni.
Seveda so v ozadju preseljevanja gospodarski in socialni vzroki, kot so slabe življenjske razmere in primanjkovanje delovnih mest.
Romuni pa niso najbolj mobilni ne le glede na celotno prebivalstvo, ampak tudi v absolutnih številkah znotraj Evropske unije. Po podatkih statistične agencije Eurostat je leta 2017 kar 3,2 milijona Romunov živelo v drugih državah, kar je 14,04 odstotka celotnega prebivalstva države. Druga najbolj mobilna država je Litva s 11,33 odstotka prebivalstva.
Med sredozemskimi državami je z 11 odstotki prva Portugalska, ob hudi gospodarski krizi pa je presenetljivo nizko izseljevanje Grkov, saj le 4,4 odstotke ljudi živi v drugih državah.
Kaj pa Slovenija?
Kljub temu, da smo Slovenci prepričani, da se vedno več mladih seli v tuje države, pa se znajdemo precej na dnu lestvice, saj je odstotek prebivalstva, ki živi in dela v tujini le 3,1 odstoten.
Na dnu lestvice sta dve večji državi Nemčija in Francija, obe z 1,17 odstotka. To je povezano z gospodarsko močjo in seveda z velikostjo države. Oba dejavnika imata zaviralni učinek na izseljevanje, ki ima pretežno poklicne razloge. Drugi razlogi za migracijo so še zasebni odnosi, migracija v državo z nižjimi življenjskimi stroški, ugodnejše izobraževanje, vendar so ti statistično manj pomembni.
Zavedati se moramo tudi, da Evropska komisija spodbuja mobilnost svojih državljanov. To se vedno bolj pogosto kaže v času študija, saj vedno več študentov odhaja na Erasmus izmenjavo ali Erasmus prakso. Z makroekonmskega vidika velja, da je mobilnost pomemben dejavnik za ublažitev regionalnih gospodarskih pretresov. Prosto gibanje oseb pa je tudi ena od štirih temeljnih svobščin, ki so osnova enotnega trga in Unije.
Leta 2016 je bilo v druge države EU poslanih 2,3 milijona delavcev, kar je dve tretjini več kot leta 2010.