Rusija naj bi po zagotovilih državnega političnega vrha postala vzorni primer učinkovitega boja proti koronavirusa. Predsednik Vladimir Putin trdi, da je situacija "pod nadzorom", zahvaljujoč strogim in pravočasnim ukrepom njegove administracije.

Pa je temu res tako?

Preiskovalni novinarji ameriške medijske mreže CNN se sprašujejo, kako je mogoče, da ima država s 145 milijoni prebivalcev manj okuženih kot Luksemburg, kjer živi samo dobrih 600.000 ljudi? V Rusiji naj bi doslej odkrili samo 438 primerov koronavirusa, medtem se je število okužb v zahodnoevropski žepni državici v nedeljo povzpelo na 798. 

Rusija naj bi se pred pandemijo, ki je zajela vse evropske države, še zlasti pa sta se na udaru znašli Italija in Španija, zavarovala s pravočasnim zaprtjem več kot 4000 kilometrov dolge meje s Kitajsko; ukrep, ki so ga v državi sprejeli že konec meseca januarja. Prav tako naj bi zelo zgodaj vzpostavila zelo učinkovito delovanje karanten, kar je dodatno zajezilo širjenje okužbe. V času, ko je v večini evropskih držav še prevladovalo mnenje, da koronavirus ne predstavlja velike grožnje svetovnemu javnemu zdravju, so Rusi že začeli s testiranjem potencialno okuženih.

"Testiranje, testiranje, testiranje, nam je naročil generalni direktor svetovne zdravstvene organizacije," je za CNN povedala dr. Melita Vujnovic, predstavnica WHO v Rusiji. "Testiranje in identifikacija primerov, sledenje stikom in izolacija so ukrepi, ki jih je priporočila WHO. Rusija jih je pravočasno uvedla. Zelo zgodaj je začela tudi s procesom socialnega distanciranja," je dodala.

Rusija naj bi doslej opravila 156.000 testov za koronavirus, teste pa naj bi izjavali že od začetka meseca februarja, ko so na letališčih začeli namenjati več pozornosti potnikom s Kitajske, iz Irana in Južne Koreje. Nekoliko manj pozorni so bili na prišleke iz Evrope, katerim so zgolj merili temperaturo in jim odredili dvotedensko karanteno. Po podatkih zdravstvenih ustanov naj bi večina primerov okužbe v Rusiji izvirala iz Italije.

Ruski podatki so sicer podvrženi vsesplošnemu skepticizmu, pri čemer se kritiki opirajo na dokazano pomanjkanje transprentnosti pri kriznih dogodkih iz preteklosti, kot je bila na primer jedrska nesreča v Černobilu ali katastrofalen odziv na epidemijo virusa HIV v 80. letih prejšnjega stoletja.

Cenzura na spletu

Foto: Epa V državi ves čas tudi zelo pozorno spremljajo in nadzorujejo širjenje, kot temu pravijo sami, "lažnih informacij".

Državne varnostne službe so denimo v začetku marca umaknile viralno objavo, da naj bi bilo Rusiji v resnici vsaj 20.000 primerov koronavirusa, vendar država to prikriva.

Nekateri strokovnjaki so opozorili tudi na vprašljive metode testiranja, ki naj bi bile manj zanesljive od splošno uveljavljenih.

Politični vrh na čelu s predsednikom Putinom obtožbe o sistematičnem prikrivanju informacij odločno zavrača. "Oblasti morda res nimajo na voljo vseh informavij, ker ljudje ne prijavijo slabega počutja oziroma sploh ne vedo, da so bolni, toda vse informacije ministrstva za zdravje so bile objektivne," je dejal.

Kljub uspešnemu posredovanju se okužba s koronavirusom vseeno štiri tudi v Rusiji, zato v državi počasi narašča število protikriznih ukrepov.