V prvih pet mesecih predsedniške tekme v ZDA, so tamkajšnji mediji učinkovito zreducirali bojišče
na pet kandidatov, pa čeprav se za Belo hišo poteguje 17 demokratov in republikancev, je pokazala
raziskava političnega pokrivanja v medijih. Kljub temu pa bi težko rekli, da je bila gora člankov,
novic in prispevkov o dveh glavnih favoritih - demokratski senatorki Hillary Rodham Clinton in
republikanskemu nekdanjemu županu New Yorka Rudyju Giulianiju - ravno prijazna. Skoraj štiri izmed
10 zgodb so bile negativne, več kot tri izmed 10 nevtralne in le manj kot tri pozitivne. Študija
organizacije
Project for Excellence in Journalism in centra
Joan Shorenstein Center on the Press, Politics and Public Policy tudi prikazuje politični
tisk kot pikolovsko institucijo, ki nima stika z željami državljanov.
Med ugotovitvami raziskave velja izpostaviti naslednje:
• Zgodbe so se bolj osredotočale na zbiranje sredstev in javnomnenjske ankete kot na stališča kandidatov, kljub povpraševanju javnosti po večji pozornosti politiki, pogledom in preteklim odločitvam kandidatov.
• Pozornost javnosti do novic o kampanji je zdaj večja kot med zadnjimi dvemi volitvami, a to zanima le enega od štirih Američanov.
• Pet kandidatov - demokrata Clintonova in Barack Obama ter republikanci Giuliani, Mitt Romney in John McCain - so poželi več kot polovico poročanja. Elizabeth Edwards, za rakom obolela soproga demokratskega kandidata Johna Edwardsa, je prejela skoraj toliko medijske pozornosti kot njen mož.
• Na splošno se je o demokratih poročalo več in bolj pozitivno kot o republikancih.
• O Obami so izmed vseh predsedniških kandidatov poročali najbolj prijazno; o McCainu najbolj negativno. Delno je temu tako zaradi medijskega fokusa na zbiranje sredstev; Obama je zbral več kot pričakovano in McCain manj.
Bodo mediji upoštevali nasvete?
Poročilo je najbolj izčrpna analiza medijskega pokrivanja predsedniške kampanje 2008 do zdaj in ponuja tako trezno oceno kot tudi kanček napotkov, kako se izboljšati. A avtorji poročila niso nujno optimistični. Opažajo namreč, da je študija predsedniških volitev 2000 prišla do podobnih zaključkov. Njihova teza je, da bi tokratne volitve lahko predstavljale generacijsko bitko v obeh strankah, a da medijem ni uspelo zajeti teh temeljnih napetosti. "Če se ameriška politika spreminja, ni videti, da bi se stil in pristop ameriških medijev spreminjal z njo," zaključuje poročilo.
V poročilu so zajeli analize 1.742 člankov o predsedniški tekmi, ki so se od januarja do maja pojavili v 48 medijih, vključno s tiskanimi, spletnimi, televizijskimi in radijskimi poročili ter pogovornimi oddajami.