V knjigi "Words on the Threshold" je Lisa Smartt z razkritji skušala odgovoriti na vprašanje, kaj so zadnje besede ljudi pred smrtjo. V knjigi opisuje tudi to, da je njen oče Mort Felix preživel zadnje tri tedne pred smrtjo, ko je omamljen od bolečin in zdravil za zdravljenje raka "lebdel med tem in onim svetom."

Prepisovanje njegovega "klepetanja", pravi, da mu je dal odhod na "drugi svet" občutek miru, v članku piše The Atlantic. "Dovolj. Hvala, tudi jaz vas imam rad," je noč pred smrtjo povedal svoji ženi Susan, preden ga je našla klinično mrtvega. Psiholog je pred smrtjo veliko govoril, veliko stvari je bilo povsem nerazumljivih. "Toliko tega je v žalosti," je ponavljal in dodajal: "Spustite me od tod." Veliko je haluciniral, videl je angele, govoril je, da je soba, ki je bila popolnoma prazna, polna ljudi.

Foto: Profimedias grob, smrt, žalovanje

On je le ena od 181 oseb, katerega zadnje besede pred smrtjo je zapisala Smarttova, ki je skušala pri vseh najti neko skupno točko, matrico. S podobnim projektom se je ukvarjal tudi antropolog Arthur MacDonald. Ljudi, ki jih je poslušal, je razdelil v 10 skupin, glede na poklice oziroma dejavnosti, ki so jih opravljali (politiki, filozofi, pesniki ...) in zaključil, da imajo ljudje, ki so blizu vojaških poklicev največ zahtev in smernic, filozofi, matematiki in učitelji več vprašanj in izjav, umetniki in znanstveniki pa so bolj skopi z besedami.

O komunikaciji pred smrtjo sta knjige napisali tudi medicinski sestri Maggie Callanan in Patricia Kelley, in to leta 1992. "Ko oseba slabi in postaja vse bolj zaspana, komunikacija z drugimi postaja bolj občutljiva. Tudi ko je ljudem težko spregovoriti, ali izgubijo zavest, so sposobni čutiti. Sluh je zadnje čutilo, ki se ugasne," sta zapisali v knjigi. Zadnje besede Georgea Busha starejšega so bile "tudi jaz te imam rad", kot odgovor na besede sina Georgea Busha mlajšega, ki mu je pred smrtjo dejal, da ga ima rad.
V članku v nemškem Der Spieglu znanstveniki razkrivajo, koliko ljudi v trenutkih pred smrtjo preklinja, ali želi po imenu priklicati bližnje.

Večina moških v trenutku čustvenega izliva kliče mamo. Delirij, zaradi zdravil ali visoke temperature, je zgodba zase. Kot piše The Atlantic, najpogosteje znanstveniki omenjajo omotičnost ali občutek lebdenja, človekov konec pa je še vedno zavit v tančico skrivnosti. Zato je Lisa Smartt začela sodelovati s psihiatrom Raymondom Moodyjem Jr., ki se ukvarja z izkušnjami s samega "roba smrti" in je leta 1975 izdal knjigo "Life After Life", ki je postala velika uspešnica.

Foto: Profimedia Grob

Smartova poleg očetovih zadnjih besed, navaja tudi metafore od odhodu s tega sveta drugih umrlih. Nekateri so omenjali ladjo, drugi nebo, kopno, spet tretji nekaj povsem tretjega. Metafore o odhodu sta v svoji knjigi omenili tudi Callahan in Kelly, ki sta zapisali: "Kot, da vedo, da je čas, da umrejo."

Spominjata se pacienta, ki je ves čas ponavljal, da, če bi uspel najti zemljevid, bi bil doma.

Razumevanje jezikovnih matric in razlogi, zakaj in kako komunicirati pred smrtjo, bi lahko močno olajšali razumevanje smrti, pa tudi to, kaj nam umirajoči želijo povedati. Ljudje so včasih umirali zelo nenadoma, vendar z napredkom tehnologije danes živijo dolgo in umirajo počasi, v ustanovah. Komunikacija je zelo pomembna.