WHO od leta 2015 naprej objavlja seznam desetih možnih epidemij, ki zahtevajo nujne ukrepe, da bi zmanjšali posledice, ki bi lahko nastale za človeštvo. Na seznamu so dobro znane bolezni, kot so ebola, zika ali SARS in tudi nekatere manj znane kot je virus Marburg.
A letošnji seznam je poseben in drugačen kot pretekli, saj se je na seznamu med običajnimi virusi znašla tudi nekaj, kar so poimenovali "Bolezen X". Kaj je pravzaprav ta bolezen, ki grozi človeštvu in zakaj je postavljena na seznam?
"Bolezen X" kot opozorilo
Seznam so pri WHO začeli sestavljati po izbruhu ebole, za posledicami katere je pred manj kot štirimi leti umrlo več kot 11 tisoč ljudi. Ko je v Zahodni Afriki leta 2014 ebola izbruhnila, nihče ni bil pripravljen. WHO želi z "Boleznijo X" opozoriti, da epidemije vedno ne izvirajo iz znanih bolezni ali virusov, ampak, da lahko globalna epidemija izbruhne tudi zaradi patogena, ki trenutno ni poznan in lahko izzove bolezen pri ljudeh.
Strokovnjaki so prepoznali potrebo po hitrem odkrivanju cepiv in predlagali patformo cepiva, cepiva, ki jih bi pripravili vnaprej. Economist tako piše, da bi lahko znanstveniki naredili recepte za cepiva, ki jih je kasneje možno prilagajati. To konkretno pomeni, da ko bi se zgodila epidemija, bi imeli znanstveniki pripravljen del cepiva, s posameznega cepiva pa bi morali povleči edinstveno genetiko in točno ta del vstaviti v "platformo cepiva". Tako bi ustvarili povsem novo cepivo. V primeru ebole bi lahko novo cepivo naredili in testirali v roku 12 mesecev in ne v običajnem roku za cepiva, ki je pet do deset let. "Bolezen X" lahko izbruhne v vsakem trenutku. To je lahko mutacija že znane bolezni, kot je na primer gripa. Zloglasna epidemija španske gripe je bila ena najbolj smrtonosnih v zgodovini. Leta 1918 se je okužilo pol milijarde ljudi, za njenimi posledicami je umrlo 20 milijonov ljudi.
Namerno širjenje bolezni
"Bolezen X" je lahko prav tako bolezen, ki bi jo naredili namerno in jo razširili med ljudi. Biološke vojne poznamo že od 14. stoletja naprej, ko so Mongoli na sovražnike na Krimu katapultirali trupla ljudi, ki so umrli od bubonske kuge. Danes se sumi, da naj bi imelo biološko orožje 16 držav na svetu, vključno z ZDA. Čeprav je bila leta 1972 podpisana konvencija o biološkem orožju, je znano, da ima Severna Koreja 13 smrtonosnih strupov, vključno z antraksom in kugo. Na enem od prenosnih računalnikov Islamske države leta 2014 so odkrili podatke, kako uporabiti kugo, ki so jo pridobili od mrtvih živali. Uporabili bi jo kot orožje za masovno uničevanje. Tudi nedavna zastrupitev dvojnega vohuna v Veliki Britaniji je pokazalo, da biološka orožja in strupi niso na varnem pod ključem. To je jasen signal, da se premalo vlagajo v področje zaščite pred kemijskim in biološkim orožjem.