Prepoved kajenja na delovnih mestih, prepoved uporabe rakotvornih snovi pri izdelavi igrač, kazenski pregon onesnaževalcev, zmanjševanje avtomobilskih izpustov ogljikovega dioksida, recikliranje baterij so le del “paketa”, ki ga uživamo državljani EU tudi po zaslugi Evropskega parlamenta (EP). Ne gre pozabiti niti na medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, enake pravice za redno in pogodbeno zaposlene. In še bi lahko naštevali, saj skorajda ni področja našega življenja, na katerega EP nima vpliva – vsaj posredno.

Sedanji poslanci, ki se jim mandat konča 13. julija, so kolegom v novi sestavi prepustili odločanje o nižjih cenah SMS-sporočil med gostovanji, ločitvi proizvajalcev in distributerjev elektrike, delovnem času  in lažjem dostopu ponudnikov do telekomunikacijskih omrežij. Pogovori o oblikovanju novih političnih skupin bodo 29. in 30. junija, 14. julija bo izvoljen predsednik EP. V tem tednu bo znan tudi dokončni razpored političnih skupin. Volivci imamo svojo besedo naslednjo nedeljo.

NOSILCI LIST ZA EVROPSKE VOLITVE O ZDRAVSTVU, SOCIALI, PODJETJIH IN TEMAH, KI BODO ZAZNAMOVALE PRIHODNJI MANDAT EVROPSKEGA PARLAMENTA

Ali si boste prizadevali za skupno zdravstveno varstvo v EU?
Zoran Thaler (SD): Probleme zdravstva moramo najprej rešiti doma. Odpraviti moramo neracionalno porabo sredstev in netransparentne investicije.
Milan Zver (SDS): Zavezmal se bom za mobilnost bolnikov oziroma možnost, da bodo lahko pacienti sami izbirali, kje se želijo zdraviti.
Karl Erjavec (DeSus): Da.
Sergej Čas (SNS): Znotraj EU obstaja šest različnih zdravstvenih sistemov, zato je vzpostavitev enotnega sistema utopična.

Ivo Vajgl (Zares): Da. Skupno zdravstveno varstvo in mobilnost bolnikov bi prinesla zanesljivejše usluge in svobodo izbire.
Jelko Kacin (LDS): Menim, da mora zdravstvo ostati v pristojnosti članic, za enotno ureditev ni potrebe. Razlike so prevelike.
Ivan Žagar (SLS): Sem za to, da bi bolniki iz Slovenije imeli pravico, da gredo na pregled in terapijo v drugo članico in dobijo stroške nazaj.
Lojze Peterle (NSi): Zdravstvo ostaja tudi po Lizbonski pogodbi v pristojnosti članic. Mobilnost bolnikov pa lahko skrajša čakalne vrste.
Vlado Čuš (Zeleni): Zdravstveno varstvo znotraj EU je treba najprej informacijsko povezati, kar bo omogočilo dalje strokovno sodelovanje.

Marko Šidjanin (Lista za pravice bolnikov): Sem za kakovostno, učinkovito in pravočasno zdravstveno varstvo z možnostjo izbire zdravljenja ali zdravil.

Ali ste za enake plače za enako delo v vseh državah članicah?
Zoran Thaler (SD): Zahteval bom spremembo evropskega proračuna: manj za kmetijstvo in več za ljudi, znanost, razvoj.

Ali bi morala EU preprečiti selitev proizvodnje v tako imenovane tretje države?

Ivo Vajgl (Zares): Predlog je vreden razmisleka, učinek pa bi bilo mogoče doseči z ustreznim obdavčevanjem takšnih selitev in profitov.
Jelko Kacin (LDS): EP nima pristojnosti, da vpliva na tržne odločitve gospodarskih subjektov, lahko pa spodbuja njihov ostanek znotraj EU.
Ivan Žagar (SLS): Treba je spodbujati mala in srednja podjetja in ne selitev obratov. Podjetja, ki so to naredila, bi morali sankcionirati.
Lojze Peterle (NSi): Gospodarski subjekti so svobodni in takega predloga EP ne more predlagati. Subvencionirana podjetja bi morala ustvarjati delovna mesta v EZ.
Vlado Čuš (Zeleni): Podpiram prepoved selitve obratov. EU lahko naredi veliko v smeri zagotovljanja enakomernejšega razvoja v svetu.

Kaj bo v naslednjem mandatu EP najbolj zaznamovalo življenje Slovencev?
Zoran Thaler (SD): Zagotavljanje visoke kakovosti življenja skozi varstvo potrošnikov, javno zdravstvo, kmetijstvo in ne nazadnje tudi kultura.
Milan Zver (SDS): Okoljska problematika in dostop do virov energije, posebno obnovljivih. Pomembna tema bo tudi ustrezna socialna zaščita.
Karl Erjavec (DeSus): Skrb za starejše in preprečitev pokojninske reforme, ki jo zahteva Evropska komisija.
Sergej Čas (SNS): Ustrezna socialna varnost, položaj Slovenije znotraj EU in uspešnejše črpanje vseh evropskih sredstev.

Ivo Vajgl (Zares): Razprava o energetski varnosti Evropske unije in v tem okviru vsake države članice.
Jelko Kacin (LDS): Oživitev gospodarstva in ohranjanje delovnih mest. Od komisije zahtevamo, da se hitreje odziva na finančno krizo.
Ivan Žagar (SLS): Iskanje odgovorov na finančno in gospodarsko krizo, zmanjševanje globalnega segrevanja, razprava o proračunu.
Lojze Peterle (NSi): Boj proti gospodarski krizi.
Vlado Čuš (Zeleni): Svetovna prilagoditev zmogljivosti našega planeta. To narekuje trajnostni razvoj na okoljskem, socialnem in ekonomskem področju.
Marko Šidjanin (Lista za pravice bolnikov): Evropska zdravstvena zakonodaja in z njo povezane človekove pravice. Sem za ustanovitev organa EU za ugotavljanje zdravniških napak.

"PRAVE EVROPSKE TEME POTISNJENE V OZADJE"
Pogovor z Ireno Brinar s Fakultete za družbene vede

Liste so kampanjo zasnovale na osebnostih in ne vsebini?
Drži. Posledica je, da so prave teme potisnjene v ozadje, kampanja je zelo splošna in temelji na ideoloških paradigmah levih in desnih strank.

Kako razumete teze, da evropske volitve ljudi ne zanimajo?
Izjave, da to ljudi ne zanima, so alibi za medije in uradnike, da se evropskim temam ne posvečajo podrobno, za kar so potrebna specializirana znanja. Ne moremo pa reči, da evropske teme Slovencev ne zanimajo; gre za to, kako so jim predstavljene.

Ali bo kriza vplivala na udeležbo na volitvah?
Kriza bo nedvomno vplivala na volitve, vprašanje pa je, kako. Lahko v smeri apatičnosti volilcev, lahko pa je tudi motivacijski dejavnik za spremembe.

Vaša napoved udeležbe?
Na misel mi pride številka 38 odstotkov.