Krizo bo tako pomagal rešiti tudi 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic. Grško dolžniško breme se bo s 160 odstotkov do leta 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov BDP preko delnega odpisa in prispevka iz javnih sredstev v višini 130 milijard evrov. Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel to za zasebne upnike dejansko pomeni več kot 70-odstotno izgubo. Prispevek bank je ocenjen na okoli sto milijard evrov.

Za Slovenijo 297 mio. evrov

Dosegli so tudi dogovor o dokapitalizaciji bank. Vrh Evropske unije se je dogovoril o potrebi po znatno večjem, devetodstotnem deležu najkakovostnejšega temeljnega kapitala. 

Po prvih ocenah bi morale evropske sistemske banke do konca junija prihodnje leto kapital povečati za 106 milijard evrov. V razrezu po državah je za Slovenijo predviden znesek 297 milijonov evrov.

Strožji nadzor

Voditelji so se zavezali tudi k nadaljnji krepitvi gospodarskega upravljanja. Do konca 2012 naj bi tako članice območja evra v zakonodajo, če je možno, na ustavni ravni, vnesle določila o izravnanem proračunu, okrepila pa se bo tudi vloga Evropske komisije pri nadzoru nad državnimi proračuni. Države so se zavezale, da se bodo pri spoštovanju javnofinančnih pravil držale priporočil komisije.

Vsaj dvakrat na leto naj bi se po novem srečeval vrh območja evra pod vodstvom predsednika, ki bo ločen od predsednika Evropskega sveta. Ta bo o sklepih redno obveščal nečlanice območja evra. Okrepila se bo tudi vloga evroskupine pri tesnejšem usklajevanju gospodarskih in fiskalnih politik. Če bo novi šef evroskupine stalni predsednik z uradom v Bruslju, se bodo voditelji odločili ob izteku mandata Jeana-Clauda Junckerja.