Radioaktivni oblak, ki bi nastal po eksploziji jedrske bombe, bi povzročil veliko kontaminacijo pridelovalnih površin v širokem krogu od kraja spopada. Velik problem pa bi lahko predstavljali tudi radioaktivni delci, ki bi bili izpuščeni v atmosfero in ki bi uničili posevke, prišlo pa bi tudi do padca temperatur in posledično manjše količine padavin.

"Planetu ne grozi samo velika količina orožja ZDA in Rusije," je dejal avtor študije Ira Helfand iz Mednarodnega združenja zdravnikov za preprečevanje jedrske vojne. "Celo manjše zaloge orožja predstavljajo grožnjo obstoju naše civilizacije in celo naši vrsti. Zagotovo bi lahko prišlo do izbrisa moderne družbe, kot jo poznamo zdaj," je dodal Helfand.

Manjši pridelek, višje cene, socialni nemiri

V študiji, ki je objavljena na Svetovnem srečanju nagrajencev Nobelove nagrade v Chicagu, strokovnjaki ugotavljajo, kako bi v ZDA v desetih letih po izbruhu jedrske vojne proizvodnja koruze in soje padla za deset odstotkov.

Proizvodnja riža bi na Kitajskem padla za povprečno 21 odstotkov v prvih štirih letih in 10 odstotkov v naslednjih šestih letih. Rezultat tega bi bilo zagotovo zvišanje cene hrane na svetu, kar bi povzročilo obsežno paniko in lakoto.

Več smrti tudi zaradi bolezni

Rezultati zadnje študije Združenih narodov kažejo, da je na svetu lačnih 925 milijonov ljudi. A avtorji najnovejše tokratne raziskave zaključujejo, da bi jedrska vojna neizbežno povzročila množična umiranja od lakote.

To bi zagotovo sprožilo velike socialne nemire, ki bi se sprevrgli v oborožene spopade tudi med državami.

Po vsem svetu bi zabeležili tudi porast epidemij nalezljivih bolezni, kot je na primer kolera, ki bi še dodatno povečale umrljivost prebivalstva.