"Dejstvo je, da v elektrarnah trenutno nimajo dovolj vode za hlajenje sredice, zaradi česar narašča tlak v primarnem krogu. Potrebna je ventilacija oziroma spuščanje vsebine primarnega kroga v ozračje (radioaktivna para). Gre za načrtno kontaminacijo, da ne bi prišlo do najhujšega," nam pojasni Andrej Stritar, direktor Uprave RS za jedrsko varnost. Spomnimo, da so danes tudi v tretjem reaktorju jedrske elektrarne Fukušima začeli črpati morsko vodo v jedro reaktorja, kar naj bi rešilo problem pregrevanja reaktorja, vendar pa ta zaradi korozije v prihodnosti ne bo več uporaben. Zadnje dogajanje na Japonskem preberite TUKAJ.
"Če jim ne uspe dovesti zadostne količine vode, se sredica pregreva, temperatura narašča, gorivo se segreje do temperature taljenja, zgubi svojo obliko, zaradi česar ga je težje hladiti, posledično pa se toplota težje odvaja. Po tem scenariju lahko pride do poškodbe primarnega koga, sledilo bi izlitje radioaktivnih snovi in kontaminacija okolja," doda Stritar. V prvih urah po izlitju je po njegovih besedah najbolj problematičen radioaktivni jod, ki ima razpolovno dobo le nekaj dni. Najbolj trdovratna za okolje sta sicer cezij in stroncij, ki imata razpolovno dobo več let.
"Če bo Japoncem uspelo sanirati poškodbe, kakšnega večjega vpliva na okolje ne bo. Dvomim, da bo kateri od okoliških prebivalcev resneje poškodovan. Zadnje dogajanje je seveda močan argument na strani nasprotnikov jedrskih elektrarn, vendar pa je Japonska preveč odvisna od te vrste energije," poudari Stritar.
Je jedrska eksplozija verjetna?
"Tudi če pride do stalitve jedra, ga je treba poplaviti z vodo. Parne eksplozije nastanejo predvsem takrat, ko pride voda v stik z izredno vročo sredico. Tovrstne eksplozije so izjemno redke, saj se sredica začne taliti na vrhu, ohlajevanje pa poteka od spodaj navzgor."
"Primerjava s Černobilom ni ustrezna"
Strokovnjak poudarja, da razmer v jedrski elektrarni Fukušima ne moremo primerjati s katastrofo v Černobilu, kjer je zaradi konstrukcijskih napak in napak operaterjev med obratovanjem prišlo do nenadnega povečanja moči reaktorja na tisočkratno odzivno moč, kar je povzročilo eksplozijo. "Vsebina reaktorja je bila v trenutku odprta za okolje. Na Japonskem zaradi sodobnih reaktorjev ne more priti do tako hipnega povečanja energije."
Bistvena je protipotresna gradnja
Stritar izpostavi, da je bil pred leti epicenter potresa neposredno pod eno izmed jedrskih elektrarn na Japonskem. "Prišlo je do podobne poškodbe, ki so jo sanirali, elektrarno pa so po nekaj letih vnovič odprli," doda. Gradnja jedrskih elektrarn na Japonskem se po njegovih besedah ne razlikuje kaj dosti od gradnje elektrarne v Krškem. "Tresenje mora zdržati vsaka stavba posebej in vsi tehnološki sistemi, še posebej vodne črpalke. Ključni so viri električne energije, s katerimi se potem, ko se sistem zaustavi, odvaja odvečno energijo, ki nastaja pri ohlajevanju jedra reaktorja. Pri nas imamo za te primere pripravljena dva dizelgeneratorja, elektriko pa lahko dovajamo tudi prek posebnega daljnovoda plinske elektrarne v Brestanici," konča.