"Nemčija, nekdanja svetovna prvakinja v izvozu, še vedno uspeva, njeno blago pa je iskano povsod po svetu. Njena gospodarska rast je stabilna, trg dela pa robusten in raznolik. Finančni minister se že veseli visokih prilivov zaradi davkov, na vidiku pa je končno tudi bolj uravnotežen proračun," je zapisano na začetku analize, ki jo je opravil Deutsche Welle.

Izpostavlja se, da se kriza evra v Nemčiji ne čuti, nekateri pa gredo celo tako daleč, da trdijo, da je Nemčija v času gospodarske krize profitirala na račun drugih držav. Toda koliko resnice je v tem?

"Slabost evra je pocenila nemški izvoz, slaba bonitetna ocena mnogih držav pa je povzročila pravi naval na nemške državne obveznice. To je privedlo do tega, da so bili v preteklem letu lahko vnovčeni nemški vrednostni papirji z negativnimi obrestmi. Investitorji so celo plačali za to, da so Nemčiji lahko posodili svoj denar. Najbolje pa šele prihaja. Če bo Evropa vzdržala krizo in se bodo države Južne Evrope pobrale, bodo te morale plačevati kredite, ki jim jih je Bruselj z nejevoljo odobril. Nemčija pa bi se lahko, kot največji donator posojil, vsako leto veselila dodatnih milijonov v državni blagajni," so zapisali v analizi.

Vsi niso prepričani v gospodarski razcvet

Ekonomistka na Fakulteti za tehniko in gospodarstvo v Berlinu Heike Joebges je potrdila, "da je Nemčija v primerjavi z drugimi državami nekakšna 'varna luka' in da je zaradi tega poskočilo povpraševanje po nemških obveznicah in da bo država zato plačala le tretjino denarja, kot bi ga za iste odhodke morala nameniti pred krizo."

Profesor ekonomije iz Tübingena Joahim Starbaty pa stvari vidi drugače. Zanj je naval na nemške obveznice posledica odliva kapitala v kriznih državah. Tako naj bi navidezna gospodarska prednost Nemčije hitro izginila.