Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. "Dogovor!" je tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Michel je dogovor označil za odločilni trenutek za Evropo. "To je dober dogovor, to je močan dogovor, predvsem pa je to zdaj pravi dogovor za Evropo," je dejal. Ne gre samo za denar, sporazum je tudi znak zaupanja v Evropo, je poudaril. "Uspelo nam je. Evropa je močna, Evropa je enotna." 

"Slovenija lahko iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 računa na 10,5 milijarde evrov."

Janez Janša

"Ne glede na to, da smo izčrpani, vemo, da je to zgodovinski trenutek za Evropo," pa je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je Michelu in nemški kanclerki Angeli Merkel zahvalila za njun trud pri vodenju zahtevnih pogajanj. Dogovor je dokaz, da Evropa zmore ukrepati, je poudarila.

Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.

"Uspelo nam je," pa je tvitnil premier Janez Janša. "Z vrha EU odhajamo zadovoljni, izkupiček je doslej najboljši. Slovenija ostaja neto prejemnica."

Dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. "Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov," je poudaril.

Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, je povedal Janša. V pogajanjih je uresničila ključen strateški cilj - dosežen je ambiciozen dogovor, ki je pomemben s finančnega in psihološkega vidika, ter dosegla vse bistvene pogajalske cilje, je še izpostavil.

V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.

Premier izpostavlja še zlasti to, da je Slovenija v končnici pogajanj uspela iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti soočala z občutnim padcem kohezijskih sredstev.

Angela Merkel: Ni bilo lahko

Nemška kanclerka in francoski predsednik Emmanuel Macron sta pozdravila dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. EU je pokazala odločnost, je dejala Merklova po maratonskih pogajanjih in priznala: "Ni bilo lahko". Po Macronovih besedah pa je bil dosežen "zgodovinski dogovor".

Macron in Merkel

Merklova je na skupni novinarski konferenci z Macronom po vrhu v Bruslju, ki se je začel v petek zjutraj, izrazila olajšanje. EU je pokazala odločnost, to je dober signal, je dejala nemška kanclerka. Ni bilo lahko, a kar na koncu šteje, je, da smo dosegli dogovor, je dejala Merklova.

Emmanuel Macron: Zgodovinski dogovor

Proračun je usmerjen v prihodnost Evrope, je poudarila nemška kanclerka. Pomembno je tudi dejstvo, da lahko notranji trg še naprej deluje v eni najresnejših kriz v EU. V nadaljevanju pa pričakuje "zelo težka pogajanja" z Evropskim parlamentom.

"Sklepi so resnično zgodovinski," pa je dejal Macron, ki je dogovor prav tako označil za velik dosežek. Že pred tem je dogovor na Twitterju pospremil s zapisom: "Zgodovinski dan za Evropo".

dezurni@zurnal24.si