Kazuko Yamashita je imela pet let, ko so ZDA nad Nagasaki odvrgle atomsko bombo. Njen dom je bil v trenutku uničen. Eksplozija je takrat vzela 73.844 življenj, okoli 75 tisoč ljudi pa je bilo ranjenih. Več sto tisoč ljudi je utrpelo posledice žarčenja in jedrskega onesnaženja okolja.

Živi s strahom v kosteh
Kazuko od tistega dne dalje vsakič, ko se počuti slabše, postane strah, da je zbolela za rakom. Danes je stara 71 let in pozorno spremlja dogajanje na Japonskem. S hčerko živi v Tokiu.

"Morda sem malo preveč trdosrčna glede tega, ker sem bila sama izpostavljena resnično visoko radiaciji," pravi in dodaja, da po njenem ni potrebno biti zelo zaskrbljen. "Ljudje se zdijo preobčutljivi, čeprav seveda o tem ne morem soditi – visoka stopnja sevanja je resna stvar. Vendar jaz sem bila 3,6 kilometra od bombe, evakuirali pa so vse v radiju 20 kilometrov."

Pravi, da situacije ne jemlje zlahka ter da jo skrbi predvsem, kako bo z vnuki. "Radiacija je nekaj, kjer rezultate vidiš šele po več letih, tako da je v tem smislu precej zastrašujoče."

"To ni nič v primerjavi s z Nagasakijem"
Ko se spominja dogodkov leta 1945, pove: "Hrup je bil neverjeten, videla nisem niti ene stvari, vse je letelo naokoli. Ko sem nekaj minut kasneje vstala, se je vse spremenilo. Od hiš ni ostalo nič. Svet okoli nas je postal rdeč. Zdaj vsi zganjajo tako paniko glede reaktorjev v Fukušimi. A to ni nič v primerjavi s tistim."

Njena hčerka Shigeko Hara dokaj stoično prenaša dogodke v zvezi s Fukušimo. Shigeko ima sicer že od rojstva težave s ščitnico, ki so tipične za otroke tistih, ki so leta 1945 preživeli napad v Nagasakiju. "Kako varno je v resnici? Veliko bo odvisno od vetra in nadaljnjih dogodkov. Ker imam otroke, je dokaj strašljivo," pravi 39-letnica.

Obe pa poudarjata, da so njune trenutne težave majhne v primerjavi s problemi tistih, ki živijo v najbolj prizadetih območjih. "Poklicala sem prijateljico iz otroštva in ji rekla, da sta v preteklosti prebrodili že čez marsikaj hujšega," še pravi Yamashita.