Gre že za drugi močan potres v petih mesecih. Najhuje je bilo v drugem največjem mestu Christchurch na Južnem otoku. Epicenter potresa z magnitudo 6,3, ki je Novo Zelandijo stresel okoli ob 12.51 po lokalnem oz. ob 00.51 po srednjeevropskem času, je bil v globini petih kilometrov in od mesta oddaljen le 10 kilometrov, kar je povzročilo hudo razdejanje.

Župan Bob Parker, ki je stanje na ulicah Christchurcha opisal kot vojno cono, je razglasil izredne razmere, zahteval pa je tudi popolno evakuacijo centra mesta. "Bojim se, da je pod ruševinami pokopanih še najmanj 100 ljudi," je dodal. "To je verjetno najbolj črn dan za Novo Zelandijo," pa je dejal premier John Key. "Težko je opisati. Mesto, ki je bilo še nekaj ur pred tem živahno, je zdaj povsem na kolenih."

"Bilo je tako hitro, da nismo mogli zbežati. Lahko smo se le sklonili in molili," pa je povedala priča Grant Beedie.

Ulice mesta, znanega po svojih zgodovinskih stavbah in priljubljenosti pri turistih, so zasute z ruševinami, izbruhnili so požari, iz počenih napeljav brizga voda, pretrgani so električni vodi, telefoni so mrtvi. Gasilci poskušajo požare pogasiti tudi s pomočjo helikopterjev, ki zlivajo vodo na ogenj. Ena od večnadstropnih stavb se je popolnoma sesula, koliko ljudi je bilo v njej, ni znano. Policija domneva, da je veliko mrtvih ujetih tudi v dveh avtobusih, ki so jih zmečkale padajoče ruševine.

Reševalci v ruševinah kljub temu, da je Novo Zelandijo že objela noč, iščejo morebitne preživele, živih naj bi bilo zakopanih še na desetine ljudi.  Samo v stavbi Pyne Gould Guinness naj bi bilo pokopanih 30 ljudi, njihovo stanje je neznano. Pogrešajo tudi več japonskih tujih študentov, ki so bili v eni od tujejezičnih šol. Reševalci poročajo o krikih, ki se razlegajo izpod ruševin.

Močno je poškodovana tudi mestna katedrala, ena od glavnih znamenitosti kraja.

Vsa država na pomoč
Na območju so razglašene izredne razmere, na pomoč pri odpravljanju posledic je priskočila vojska, Avstralija je na Novo Zelandijo že poslala svoje enote za reševanje in obljubila tudi vso ostalo pomoč.

Oblasti so vzpostavile veliko začasnih bivališč, a morajo marsikje ljudi zavračati, saj so že prepolna. Okoliške bolnišnice sprejemajo žrtve, ki trpijo zaradi zlomov, ureznin in težav z dihanjem.

Tla postala močvirje
Dodatno težavo povzročajo tla, na katerih stoji Christchurch, saj so pretežno peščena in zato nestanovitna, veliko je podtalnice. Zaradi potresa se ob povezavi s počenimi vodovodi vse skupaj spreminja v blato, ki požira ceste in avtomobile. Ponekod se je asfalt dvignil za več kot meter.

Škoda po tokratnem potresu je veliko hujša kot po tresenju tal septembra lani, ki je povzročil za več kot dve milijardi evrov škode. Takrat je bila magnituda potresa kar 7,1, v naslednjih mesecih pa je sledilo še več popotresnih sunkov.

Na vrhu nevarnega kotla
Nova Zelandija leži na južnem delu t. i. tihooceanskega ognjenega obroča in nad območjem, kjer se stikata pacifiška in indoavstralska plošča. V državi tako zaznajo več kot 14 tisoč potresov na leto, a le 20 jih preseže magnitudo 5. Zadnji katastrofalni potres je bil leta 1968, ko so na Južnem otoku umrli trije ljudje. Najhujši potres je sicer državo prizadel leta 1931, ko je umrlo 256 ljudi.