Posojilo. Če bi si Slovenija 384 milijonov evrov izposodila, bi s posojilom Grčiji na njih zaslužila okoli 4,2 milijona evrov na leto.

Toliko namreč znaša razlika med obrestmi, ki bi jih morala plačati na izposojen denar, in obrestmi, ki jih bo morala vračati Grčija. Ob tem pa eden od vidnejših slovenskih ekonomistov Jože Mencinger opozarja, da lahko na vračilo pozabimo, saj Grčija denarja ne bo mogla vrniti.

Slovenci po 192 evrov
“Evropska unija (EU) z reševanjem Grčije z javnim denarjem rešuje predvsem zasebne banke, ki so Grčiji posojale denar in ki bi ta denar izgubile, če bi ta bankrotirala,” je dejal Mencinger. Tujim bankam je Grčija po podatkih Banke za mednarodne poravnave (BIS) dolžna dobrih 180 milijard evrov.

Največ, več kot 91 milijard evrov, je Grčija dolžna francoskim in nemškim bankam. Za reševanje pred bankrotom in posledično reševanje kreditov svojih bank bosta državi namenili skupno 39 milijard evrov. Vsak Nemec bo preračunano posodil okoli 270 evrov, vsak Francoz pa 258. Slovenija bo posodila 192 evrov na državljana.

“Razprava ni potrebna”
“Imamo skupno valuto, nimamo pa skupne davčne politike,” je kot največjo težavo evroobmočja včeraj izpostavil gospodarski minister Matej Lahovnik. Dodal je, da odprava 13. in 14. plače ni veliko zategovanje pasu, saj mnoge države teh plač v javnem sektorju sploh ne izplačujejo.

“Nisem za javno razpravo, saj je tovrstna pomoč Grčiji, ki jo proučujejo tudi strokovnjaki, naša dolžnost,” pa je dejal predsednik gospodarske zbornice Zdenko Pavček. “Smo del evropske družine, ki mora pomagati preostalim članicam EU,” je povedal Pavček.