Hrvaška lingvistka Snježana Kordić je v svoji knjigi z naslovom Jezik in nacionalizem zapisala, da  na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter v Črni gori govorijo isti jezik, saj se med seboj razumejo, njihov jezik pa se loči le po različicah. Lingvistka opozarja, da gre za isti jezik, ko je najmanj 81 odstotkov osnovnega besednega zaklada skupnega jezikom omenjenih narodov.

Pred nekaj leti so Kordićevo obtožili, da s svojim delom ruši hrvaško državo in temelje hrvaškega jezika. Lingvistka pravi, da je do tega prišlo, "ker hrvaški jezikoslovci ljudem zatrjujejo, da država in narod ne moreta obstajati brez zasebnega jezika".

"To je seveda neumnost, saj po teh pravilih ne bi obstajale ZDA, Švica, Kanada in Argentina … " je povedala Kordićeva, ki pravi, da mora biti "človek povsem nepoučen, če misli, da lingvistični dokazi o obstoju skupnega standardnega jezika ogrožajo obstoj Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore oziroma obstoj štirih narodov". Lingvistka še meni, da so lektorji na Hrvaškem postali cenzorji, saj nikjer v tujini lektorji ne vršijo odstrel besed, ki so na seznamu neprimernih.