Islandija, sicer članica Evropskega gospodarskega območja in schengenskega prostora, je poleg Hrvaške in Turčije tretja država, ki želi vstopiti v EU.
Steven VanackereJasno je, da bodo stvari tekle gladko na določenem številu področij. So pa druga poglavja, za katera EU ve, da se bo tam Islandija morala potruditi. Pomislite na finančni sektor.
Pred samim začetkom odpiranja pogajalskih poglavij bo opravljen še proces screeninga, torej analize usklajenosti njihove zakonodaje z evropskim pravnim redom. Ta postopek naj bi zaključili v roku enega leta.
Zahtevajo poštena pogajanja
Belgijski zunanji minister Steven Vanackere je poudaril, da je to dobra priložnost za ponovitev zaveze Unije k širitvenemu procesu na sploh. Njegov islandski kolega Össur Skarphedinsson je dejal, da so se Islandci vedno odločali razumno in se bodo tudi tokrat, če bodo zanje ključna vprašanja (npr. ribištvo) rešena zadovoljivo. Pričakujejo poštena pogajanja o vprašanjih, ki so za njih življenjskega pomena, je poudaril.
Britanski premier David Cameron je med obiskom v Turčiji dejal, da je "jezen" zaradi počasnega približevanja Turčije EU. Velika Britanija bo ostala najmočnejši zagovornik turškega članstva v EU, je obljubil, a opozoril, da mora tudi Ankara okrepiti reformne procese.
Islandija je sicer zaradi članstva v dveh že omenjenih območjih velik del evropskega pravnega reda že prenesla v svojo zakonodajo, a pot do EU ne bo lahka, je opozoril komisar za širitev Stefan Füle. Zanimivo: sam ocenjuje, da bo še posebej veliko resnega dela potrebnega na področju ribištva, kmetijstva, finančnega sektorja, okolja in pravosodja.
Brez kristalne krogle, brez ugibanj
Nihče ni želel ugibati o tem, kdaj bi se lahko Islandija pridružila Uniji. Skarphedinsson je pojasnil, da nima kristalne krogle in da "niti v sanjah ne more govoriti o datumu".