V državi, ki je po padcu Moamerja Gadafija padla v hudo krizo zaradi bojev za politično prevlado, Islamska država uspeva pri rekrutiranju novih borcev, pri čemer se poslužuje metod, ki tudi Gadafiju niso bile tuje.

Džihadisti vsakemu novemu borcu, ki se jim pridruži, ponujajo tisoč dolarjev nagrade, pri čemer se osredotočajo na najrevnejši sloj prebivalstva. Begunci iz držav, ko so Čad, Mali in Sudan v enem dnevu pogosto ne zaslužijo več od enega dolarja, zato jim takšna nagrada predstavlja pravo malo bogastvo.

Mnogim od teh begucev Libija predstavlja le država na poti do željene Evrope, številni pa se pod pogoji, ki jim jih ponuja Islamska država, vendarle odločijo ostati v Libiji. Tamkajšnje oblasti, ki že tako ali tako v trenutnih razmerah ne kontrolirajo dobršnega dela države, so nemočne, da bi Islamski državi preprečile takšno ravnanje. Libijskemu delu IS se tako pridružuje vse več Afričanov, svoje oporišče imajo v Gadafijevem rojstnem mestu Sirtu.

Zaradi krepitve IS na tem območju je Libija že pred časom prosila za pomoč zahodne države.