Nuklearka, ki jo je Iran začel graditi že pred desetletji, naj bi elektriko začela proizvajati v začetku leta 2011. Jedrsko elektrarno so slovesno odprli 21. avgusta, po prvotnih načrtih pa naj bi jo z jedrskim gorivom začeli polniti že septembra. Zaradi tehničnih težav so morali to operacijo preložiti. 1000-megavatna nuklearka, ki jo je Iran zgradil s pomočjo Rusije, je bila septembra domnevno tudi tarča kibernetskega napada z virusom stuxnet, za zdaj pa ni jasno, kolikšno škodo naj bi ta spletni napad povzročil.

Obratovanju nuklearke v Bušerju je Zahod, predvsem ZDA, dolgo nasprotoval. Pojasnila Rusije glede dobave goriva in ravnanja z odpadnimi gorivnimi palicami pa so Washington pomirila. Zahod kljub temu še naprej ostaja zaskrbljen zaradi iranskega programa bogatenja urana, s katerim naj bi bilo mogoče priti tudi do jedrskega orožja. Iran ob tem še vedno okleva glede udeležbe na mednarodnih pogajanjih o njegovem jedrskem programu.

Kot so povedali na zunanjem ministrstvu v Teheranu, je treba glede novih pogajanj med Iranom in šesterico velesil doseči dogovor glede datuma in dnevnega reda. Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je nedavno predlagala, da bi pogovore med Iranom ter petimi stalnimi članicami VS ZN in Nemčijo obnovili novembra na Dunaju.