IMF je oceno letošnje gospodarske rasti od svojega zadnjega poročila v juliju znižal s 3,5 na 3,3 odstotka, v prihodnjem letu pa s 3,9 na 3,6 odstotka. Poročilo WEO je bilo objavljeno v Tokiu, kjer se začenja redno letno zasedanje IMF in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo finančni ministri in guvernerji centralnih bank 188 držav članic mednarodnih finančnih ustanov.

Edino večje gospodarstvo, ki mu je IMF od zadnjega poročila nekoliko popravil oceno, so ZDA, ki bodo letos dosegle 2,2-, ne dvoodstotno gospodarsko rast. Ocena za prihodnje leto pa se je znižala z 2,3 na 2,1 odstotka. IMF v poročilu pohvali centralno banko Federal Reserve, ki ob blokadi kongresa edina skrbi za ohranjanje gospodarske rasti.

Kljub temu so ZDA ena od glavnih nevarnosti za prihodnjo svetovno rast, ker v začetku prihodnjega leta grozi tako imenovani fiskalni prepad, ko bo potekla veljavnost davčnih olajšav in bodo stopili v veljavo avtomatični varčevalni ukrepi. Politiki v Washingtonu se ne bodo sposobni ničesar dogovoriti najmanj do splošnih volitev 6. novembra, v primeru, da jim to ne uspe niti kasneje, bodo ZDA ponovno padle v recesijo, posledice pa bo čutil ves svet.

Problem je tudi dolžniška kriza v območju evra. IMF je območju oceno negativne rasti ponovno znižal zaradi širitve finančnih stresov v drugem četrtletju letošnjega leta. Namesto za 0,3 odstotka se bo rast letos skrčila za 0,4 odstotka, v prihodnjem letu pa bo območje evra doseglo gospodarsko rast, vendar ne 0,7-, ampak le 0,2-odstotno.

IMF opozarja, da mora biti najvišja prioriteta reševanje dolžniške krize, kar zahteva premik v smeri večje bančne in proračunske unije v kombinaciji s kratkoročno podporo povpraševanju in upravljanjem s krizo na ravni celotnega območja evra. Priporočila IMF so letos zapletena ne le za Evropo, ampak tudi druge dele sveta, ker ni enostavne formule za izhod iz krize.

Nemčija in Nizozemska bi morali na primer povečati javno porabo, druge države pa jo zmanjšati, nekatere pa potrebujejo strukturne reforme. IMF vzpodbuja Evropsko centralno banko naj še naprej zagotavlja zadostno likvidnost bankam in še zniža obrestno mero s sedanjih 0,75 odstotka, ker je inflacija pod nadzorom. Letos naj bi bila 2,3-, prihodnje leto pa 1,6-odstotna.