Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je pred spletnim spomladanskim zasedanjem IMF in Svetovne banke prihodnji teden sporočila, da bo koronavirus povzročil največji gospodarski upad od časa velike depresije, ki se je začela leta 1929.
IMF bo v torek izdal posodobljeno poročilo o svetovnih gospodarskih obetih World Economic Outlook, ki bo pokazalo, kako hitro je svetovna ekonomija padla s pričakovane trdne rasti v leto, ki ga bo zaznamovalo globoko nazadovanje.
IMF je pred tremi meseci napovedal, da bo 160 držav sveta letos uživalo rast dohodka na prebivalca, sedaj pričakuje, da bo 170 držav beležilo padec tega kazalnika.
Trikrat večji odliv kapitala kot v času zadnje krize
Posebej ogrožene so države z nizkimi dohodki po Afriki, Latinski Ameriki in Aziji ter nastajajoči trgi. Te države imajo šibke zdravstvene sisteme in se soočajo z grozljivim izzivom boja proti virusu v gosto naseljenih mestih in njihovih revnih predelih, kjer socialno distanciranje ni opcija.
Vlagatelji nočejo vlagati v te trge in v zadnjih dveh mesecih je odliv kapitala iz rastočih trgov znašal skupaj več kot 100 milijard dolarjev, kar je trikrat več kot ob začetku zadnje velike finančne krize 2008. Obenem so te države doživele dodaten udarec s padanjem cen surovin.
Delno okrevanje šele 2021, ampak ...
"Nobenega dvoma ni, da bo letošnje leto zelo hudo. Četudi se pandemija v drugi polovici leta umiri, IMF napoveduje delno okrevanje šele leta 2021. Poudarjam pa, da obete spremlja velika nezanesljivost in lahko bo še slabše," je dejala Georgieva.
Skupaj s predsednikom Svetovne banke Davidom Malpassom si bo prihodnji teden na spomladanskem zasedanju obeh finančnih ustanov prizadevala za zaustavitev odplačevanja dolga najrevnejših držav za leto dni, da lahko tiste vire, ki jih imajo, uporabijo proti pandemiji. IMF je pripravljen dati do 1000 milijard dolarjev posojil za pomoč državam. Izredno nujno pomoč trenutno potrebuje že 90 držav.