"Na srečanju odbora je bila sprejeta odločitev, da hrvaška vina, ki so jih pridelali pred 1. julijem in niso v skladu s pravili Evropske unije (EU), ker denimo etikete ne vsebujejo vseh potrebnih informacij, lahko prodajajo na trgu, ker jih štejemo kot obstoječe zaloge," je za hrvaško tiskovno agencijo Hina izjavil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za kmetijstvo Roger Waite .

Hrvaška stran je na torkovem srečanju predstavila nacionalni program za vina med letoma 2014 in 2018. Program je bil sprejet, uveljavili ga bodo sredi oktobra letos.

V torek bodo spregovorili tudi o teranu

Hina poudarja, da na srečanju niso govorili o težavah hrvaških vinarjev, ki ne morejo več uporabljati imen zaščitenih označb porekla vina za njihova teran in prošek. Hrvaški mediji so sicer napovedovali, da bo v Bruslju v torek tekla beseda tudi o uporabi imena teran za vina iz hrvaške Istre, ki jih delajo iz grozdja teran, in o prošku.

Vinarji z območja hrvaške Istre so nezadovoljni, ker so morali s 1. julijem izbrisati ime teran s svojih steklenic, če bi jih želeli prodajati v državah EU.

Hrvaški vinarji v boj

Na nelojalno konkurenco Hrvaške so spomladi opozorili kraški proizvajalci terana z geografsko označbo, zaradi česar so morali njihovi hrvaški kolegi sredi aprila umakniti svoj teran s polic slovenskih trgovin. Podobno se obeta tudi dalmatinskemu prošku zaradi podobnosti z zaščitenim imenom prosecco v Italiji.

Hrvaški vinarji so napovedali, da bodo s pravnimi sredstvi poskušali zrušiti slovensko zaščito terana kot tradicionalnega imena za vino. Poudarjajo, da slovensko vino teran s Krasa temelji na grozdju vrste refošk in ne na sorti teran, kot je to na Hrvaškem, ter da pravni red EU določa, da označba vina ne more biti enaka imenu vrste grozdja.