Od petdesetih dni julija in avgusta je imela Crikvenica to sezono več kot trideset deževnih. Število prihodov turistov in prenočitev je bila res nižja, a še bolj kot tisti, ki so odvisni od nočitev, so letos nastradali tisti, ki so neposredno odvisni od vremena. Takšni so recimo koncesionarji na plažah. 500 ležalnikov na glavni crikveniški plaži je v dneh slabega vremena samevalo. Kot piše portal Dnevnik.hr, bi sicer ta plaža v tem poletju prehranila 250 delavcev, zdaj pa z vsako dežno kapljo beleži večji minus.

Nekoliko manjši izpad beležijo tisti, ki se preživljajo od turističnih nočitev, čeprav so številni turisti, ko so se vrstili deževni dnevi, odšli domov. Hrvaški turizem temelji na kopanju, ostala ponudba je skromna. "Opravili smo izlet po okolici, obiskali dvorec, zdaj pa pohajamo naokrog. Upamo, da se bo jutri zjasnilo," je novinarjem omenjenega portala povedal italijanski turist.

V deževnih dneh redko katero hrvaško mesto na obali ponuja alternativo kopanju. "Kar nam manjka, je gotovo infrastruktura za takšne deževne dni. Zaprti prostori, v katerih bi lahko ponujali takšno alternativo," priznava direktorica crikveniške turistične skupnosti.

Boj z nepredvidljivim vremenom za hrvaške turistične delavce zagotovo predstavlja izziv, s katerim se bodo v prihodnje morali soočiti. V nasprotnem primeru jih bodo gostje v slabih dneh zapuščali še naprej.