O ratifikaciji sporazuma, ki sta ga leta 1999 podpisala takratna predsednika Franjo Tuđman in Alija Izetbegović, bo po besedah hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić odločal sabor.

Če bo sprejet, bo to pomenilo, da bo država izgubila del polotoka Klek in otoka Veliki in Mali Školj v Neumskem zalivu, po drugi strani pa bi Hrvaška imela možnost, da bi Dubrovnik povezala s preostalim delom celine, kar je njihov glavni cilj, poroča Dnevnik.hr.

Pred vstopom v Evropsko unijo so namreč načrtovali izgradnjo mostu na Pelješac, ki bi že moral biti zgrajen, a se njegova gradnja niti še ni začela, prav tako pa je za trenutne razmere predraga, saj bi zanjo morali odšteti 320 milijonov evrov.

Hrvaška si zato želi zgraditi nekakšen avtocestni koridor, za katerega bi odšteli okoli pet milijonov evrov, potekal pa bi tudi po ozemlju BiH.

Na jugu Hrvaške ostro nasprotovanje

Na sporazum so se ostro odzvali politiki, gospodarstveniki in prebivalci skrajnega juga Hrvaške. Trdijo, da so Veliki in Mali Školj ter polotok Klek hrvaško ozemlje in se jim Hrvaška ne sme odreči. Če z BiH ne bodo uspeli doseči dogovora, pa vztrajajo pri arbitraži.