Florence Hartman, nekdanja tiskovna predstavnica haaške tožilke Carle del Ponte nad razsodbo haaškega sodišča ni bila presenečena. Postopek pritožbe je ves čas spremljala, najbolj pa je bilo po njenem mnenju sporno čezmejno granatiranje Knina, povezave z obtoženima in zločinom. „Sodišče ni zanikalo zločinov. Imamo žrtve in zločine, nimamo pa tistih, ki so za to dogovorni.“

„Odzivi napačni tako na Hrvaškem kot v Srbiji“

Hartmanova se ne strinja z odzivi iz Hrvaške in iz Srbije, po njenem mnenju so napačni. „Zagreb se lahko veseli, da so generala oprostili, ne pa, da se zločini niso zgodili,“ je prepričana. Srbi pa po njenem mnenju ne morejo trditi, da haaško sodišče ni legitimno, saj je le oprostilo nekoga, ki je bil napačno obtožen. „Za zločine, ki so se zgodili, smo preganjali napačne ljudi. Za to je nekdo odgovoren, vendar sodišče ni iskalo pravih,“ je pojasnila. Meni, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišče resnično čudna. Kot pravi Hartmanova, bi vojno morali prepovedati, vendar ne moremo zanikati, da je bilo bombardiranje Knina strogo vojaška operacija. Za primerjavo nam je dala bombardiranje Vukovarja, ki pa ni prišlo na sodišče. In to je eden glavnih razlogov, zakaj je bilo mogoče slutiti, da bo sodba takšna, kot je. „Gre za logičen zaključek,“ pravi Hartmanova.

„Sodišče je razsojalo o osebni odgovornosti“

Le deloma pa je nad odločitvijo presenečen zgodovinar Božo Repe. „Naj spomnim, da je lani sodišče na zelo podoben način oprostilo generala Ivana Čermaka, in že takrat je bilo zaznati smer, v katero bo šel tribunal.“ Opozarja pa, da velja upoštevati, da pravne sodbe niso isto kot zgodovinske sodbe in to se pokaže zelo pogosto, ne samo v primeru balkanskih vojn, temveč tudi druge svetovne vojne. „Tukaj je sodišče postopalo zelo ozko, razsojalo je o osebni odgovornosti, ni reklo, da ni bilo zločinov in etničnega čiščenja, pač pa da Gotovina in Markač za to nista kriva.“ Osnova vsega tega so bili že pri prejšnji sodbi Brionski zapisniki, ki povezujejo Tuđmana in Gotovino, sedaj naj ta povezava pač ne bi obstajala, še pojasnjuje Repe. „Bila je zgolj vojaška operacija osvoboditve, ne pa etnično čiščenje.“

Mag. Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Ljubljana, je takšno odločitev pričakoval, saj so „dokazi, ki so pricurljali v javnost dokazovali, da generala, posebej Gotovina, nista osebno odgovorna za nekatera ravnanja hrvaških sil v akcijah Blisk in Nevihta.“ Tudi on ponavlja, da to ne pomeni da niso storjeni zločini in da ne obstajajo odgovorni za te zločine ter da žrtve dobijo zadoščenje. „Potrebno bo sodno procesirati številne zločine ne le na Hrvaškem temveč v celotni regiji. Ne smemo dovoliti, da zaradi malomarnosti državnih organov ali političnih pritiskov, številni posamezniki nemoteno hodijo okrog nas in živijo z nami, pa so storili huda kazniva dejanja - vojne zločine. Zločin ne pozna narodnosti, ampak ima svojega storilca z imenom in priimkom.“

Odločitev povezana z vstopom Hrvaške v Eu

Repe opozarja še na dve stvari. Po njegovem Haaško sodišče ni imuno pred politiko, saj je otrok mednarodne politike in ima politično konotacijo. „V vsakdanjem jeziku to pomeni, da za etnično čiščenje ni bil kriv hrvaški vrh in Tuđman.“

Odločitev pa je povezana tudi z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Pri vstopanju je bilo mnogo dvomov, prav v zvezi z vojno. „Mislim, da je politično sporočilo to, da Hrvaška vstopa v EU, je čista, oprala se je zločinov pred mednarodnim sodiščem, torej sodi v evropski klub. Ostali ne imejte zadržkov,“ pravi Repe.

Bećirović je prepričan, da bo Hrvaška zagotovo postala članica EU s 1. julijem 2013. „Obstoječi pritiski, ki prihajajo iz EU, imajo cilj pospešiti določene procese na Hrvaškem, da bi se ta država čim bolj pripravila na vstop, da se ne bi zgodile napake, narejene pri vstopu Bolgarije in Romunije,“ pojasnjuje Baćirović in dodaja, da mora Hrvaška še naprej sodno procesirati storilce vojnih zločinov.

Bo sodba vplivala na odnose med Hrvaško in Srbijo?

Po Repetovem mnenju odločitev v prvi fazi gotovo pomeni zaostrovanje med državama. „Na oblasti so radikalci in Miloševci, in oni tega ne bodo kar tako enostavno sprejeli,“ je prepričan. Nasprotno meni Bećirović, ki je prepričan, da  bomo le priča bolj ostre retorike, posebej vodilnih politikov v Srbiji, ki bodo s svojim nastopom izpodbijali razsodbo in jo poimenovali z različnimi imeni. „Srbija nima več potenciala za konflikte in konfrontacije, posebej ne v aktualnem času ko pričakuje, da v decembru pridobi datum za začetek pogajanj z EU in vsaka politična avantura jo lahko stane preložitve določitve datuma začetka pogajanj. Prav zaradi tega bo srbska oblast preprečila večje nemire,“ pojasnjuje.