Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil novo strategijo cepljenja. "Posodobitev strategije cepljenja je potrebna zaradi cepiva AstraZenece, ki je bilo v strokovni skupini omejeno na tiste, stare 65 let in manj," pojasnjuje direktor Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ) Milan Krek. 

Načrti z AstraZeneco se niso izšli

Čeprav smo cepilni sistem po oceni Kreka dobro postavili in cepljenje izvajamo zelo hitro, smo še vedno smo v fazi, ko se cepi populacija nad 80 let, kronični bolniki in kritična infrastruktura. "Izračunali smo, da bodo naslednji teden pocepljeni vsi 80-letniki, za katere so zdravniki zaprosili za cepivo. Problem je še, da bi se nekateri, ki se na začetku niso hoteli cepiti, zdaj cepili. Nenehno dobivamo nove, ki bi se radi cepili, zato vseh 80-letnikov verjetno še ne bomo pocepili in bo ta prioriteta še vedno ostala," pravi Krek.

Z drugim odmerkom je bilo zaenkrat cepljenih okrog 2,3 odstotka celotne populacije. Februarja smo prejeli 127 tisoč odmerkov cepiva, marca pa naj bi jih, brez cepiva AstraZenece, prejeli 129 450. "Z dobavo AstraZenece so zaenkrat zapleti na evropski ravni," pojasnjuje Krek. "Če bi bilo po načrtih, kot smo jih delali decembra, bi bilo trenutno vodilno cepivo AstraZenece." Do 14. februarja je bilo v Sloveniji z enim odmerkom cepljenih 70.888 oseb, z dvema odmerkoma pa 47.693 oziroma 2,3 odstotka na 100 prebivalcev.

Foto: Vlada RS Predvidene dobave cepiv

Splošna populacija bo cepljena predvsem z AstraZeneco

Posodobljeni načrt cepljenja, ki pa ga vlada danes ne bo obravnavala, predvideva cepljenje z mrRNA cepivi narejenimi na novi tehnologiji, torej cepivom Pfizerja in Moderne, za starejše od 80 let, oskrbovance DSO ter zdravstveno osebje, ki še ni bilo cepljeno, v prihodnje pa za starejše od 75 let, nato 70 let in več ter za kronične bolnike ter nato za starejše od 65 let. Cepivo AstraZenece, ki je vektorsko cepivo, se pri starejših uporablja le za tiste, ki so nepokretni in jih cepijo na domu, saj je cepivo AstraZenece bistveno lažje transportirati. 

Pričakovati je, da bo v času, ko bo na vrsto prišla splošna populacija, prevladovalo predvsem cepivo AstraZenece. "Vsi mlajši se bodo cepili predvsem z AstraZeneco," potrjuje Krek. 

Foto: Vlada RS

Hrvaška se zanima za nabavo ruskega cepiva

Hrvaški premier Andrej Plenković je pred dvema dnevoma sporočil, da hrvaška vlada skupaj z agencijo za zdravila (Halmed) preučuje pravne možnosti, da bi kupili rusko cepivo Sputnik V v skladu s pravnim redom EU ter na ta način zadovoljili del hrvaških potreb po cepivu. Cepivo Sputnik V, ki ga je Rusija Hrvaški pripravljena dobaviti, bi začeli uporabljati, ko bi ga odobrila  Evropska agencija za zdravila (Ema).

Hrvaška bi tako s predhodno nabavo cepiva Sputnik V prehitela druge članice EU. Nabava cepiva na ravni EU sicer poteka preko Evropske komisije, ki cepivo nabavi, ko uporabo dovoli EMA, državam članicam pa ga deli glede na delež prebivalstva. Vendar pa ima vsaka država članica tudi pravico cepivo nabaviti sama, če ga začne uporabljati pa mora za to vso odgovornost prevzeti ministrstvo za zdravje in agencija za zdravila. 

Bo Sputnik V nabavila tudi Slovenija?

"Ne gre le za cepivo Sputnik, v tem trenutku je v svetu v fazi klinične preiskave 63 cepiv, možno je, da bodo nastajala še kašna druga, kvalitetna cepiva, vendar mi se držimo načela, da preko agencije za zdravila on evropske agencije potrjujejo cepiva zato, ker se zavedamo, da moramo pri cepljenju dosegati zelo visok standard, ta standard pa dosegamo samo, če gremo preko EME," na vprašanje, ali bi tako strategijo kot Hrvaška, lahko ubrala tudi Slovenija, odgovarja direktor Krek.

Stranski učinki

Pri vsakem cepljenju imamo tudi stranske učinke, je povedal Krek, a jih zdravniki spremljajo in sproti obveščajo agencijo za zdravila. Pri 112 822 cepljenjih s cepivom Pfizer so zabeležili 1312 neželenih učinkov. Pri cepljenju s proizvajalcem cepiva Moderna je neželenih učinkov 6, s tem cepivom pa so cepili 4004 ljudi, pri proizvajalcu AstraZeneca pa je prijavljenih 5 stranskih učinkov, cepljenih je bilo 1752 ljudi.