"Slovenija je končno priznala škandalozna dejanja, ki so privedla do razpada arbitraže," je na Twitterju zapisala. Slovenski državni aparat je po njenem mnenju nezakonito vplival na izid. "Arbitraža je že dolgo mrtva in spor se lahko reši le bilateralno."

Kot piše Večernji list, poročilo slovenske parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) priča, da je Slovenja v postopek arbitraže o meji s Hrvaško vstopila, kot da gre za obveščevalno operacijo, ne pa pravni postopek pred mednarodnim pravosodnim organom. Sklicujejo se na javni del poročila Knovsa "nedvoumno potrjuje, da je bila slovenska stran tista, ki je s ciljem arbitražne prevare vpregla državni aparat in svoje tajne službe".

Knovs je v poročilu razkril vrsto kompromitirajočih dejstev za slovensko stran, ki postavljajo pod vprašaj ključna stališča slovenske strani v arbitražnem sporu, dodaja časnik. Poročilo kaže, da je "slovenska država prek obveščevalnih služb ves čas sodelovala pri prikrivanju nezakonitega komuniciranja slovenske agentke Simone Drenik in arbitra Jerneja Sekolca" in da se je slovenska obveščevalna služba Sova "začela pripravljati za arbitražo že v začetku leta 2009, čeprav je bil arbitražni sporazum podpisan šele jeseni istega leta".

Foto: Žurnal24 main piran piranski zaliv

V poročilu po navedbah časopisa piše, da je Sova imela nekaj sestankov s slovensko projektno skupino za arbitražo, ki jo je vodila prav Simona Drenik. Dodaja, da je razvidno, da je Sova intenzivno sodelovala v arbitražnem postopku, cilj teh sestankov na Sovi pa je bil nedvoumen - "zavarovati komunikacijo pred 'vdorom' hrvaške strani in zaščititi tajno komuniciranje slovenskega arbitražnega tima".

Sova je arbitražno skupino poučevala o tveganjih komunikacije prek stacionarnega telefona in nezaščitene mednarodne linije, vendar se je Drenikova kljub temu iz svojega stanovanja v Kranju pogovarjala z arbitrom Sekolecem na Dunaju. Tako se je slovenski načrt izjalovil, ker nista dosledno izvajala navodil, ki sta jih dobila od slovenskih obveščevalcev in so njune pogovore posneli hrvaški obveščevalci.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je za hrvaški radio ocenil, da je to "lahko samo kazalec, da je slovenska stran priznala lastno napako in krivdo". "Menim, da je to znova dobra pot, da se vrnemo za mizo in se začnemo pogovarjati, ker gre za hrvaško-slovensko dvostransko vprašanje," je dejal.

Slovenija Arbitraža: Razkrito, kdo je prisluškoval Slovencema

Knovs objavil 17 strani poročila

Komisija je 11. novembra objavila javni del poročila, ki obsega 17 strani, potem ko je obravnavala, kako je lahko prišlo do prisluhov sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko in arbitrom Sekolcem v arbitražnem postopku. Po objavi teh prisluhov je Hrvaška sporočila, da izstopa iz procesa arbitraže, ker da je nepovratno kontaminiran, čeprav je arbitražno sodišče odločilo, da temu ni tako. Hrvaška zavrača priznanje in uveljavitev arbitražne razsodbe.

Večernji list je v današnji izdaji zadevi posvetil tudi uvodni komentar. V njem piše, da poročilo Knovsa razkriva veliko več, kot bi si želela slovenska uradna politika, pri tem pa so znova izhajali iz napačne predpostavke, da ni problem v tem, da je slovenska stran goljufala, ampak ker pri tem ni bila uspešna.

Foto: Žurnal24 Meja v piranskem zalivu Trdi, da je Slovenija "od začetka flagrantno kršila arbitražno pogodbo na več ravneh". Ob tem je nezakonito komuniciranje in lobiranje potekalo ob vednosti in odobritvi takratnega premierja (Mira Cerarja) in zunanjega ministra (Karla Erjavca), kar meče povsem novo luč na hrvaško-slovenski spor.

Komentator tudi poudarja, da se tega zavedajo tudi na slovenski strani, o čemer pričajo politični odzivi na poročilo Knovsa. Medtem so slovenski mediji precej zadržani do poročila in poskušajo njegovo objavo povezati z "nedržavnotvornim" odnosom slovenske opozicije do slovenskih nacionalnih interesov.

"Na ta način se sicer znova odvrača pozornost od bistva in dejstva, da je slovenske politika pri poskusu uresničenja svojega cilja uporabila nedovoljena sredstva in to v veliko večjem obsegu, kot si želi priznati," sklene.

Slovenija Prvi odzivi slovenskega političnega vrha: Arbitraža je bila najboljša možna rešitev mejnega vprašanj

Tonin: To je lažna novica

Foto: Saša Despot Matej Tonin Predsednik Knovsa Matej Tonin je v odzivu na prispevek Večernjega lista glede arbitraže zapisal, da gre za t. i. lažno novico v službi hrvaških interesov. Tonin je v odzivu zapisal, da se članek pojavlja v časopisu, ki ga "hrvaška obveščevalna služba redno uporablja za lansiranje lažnih zgodb v hrvaško korist". V njem je po njegovih navedbah veliko netočnosti, največja laž pa da je ta, da sta bila Slovenija in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) vpleteni v prikrivanje nezakonite komunikacije med slovensko agentko Drenikovo in arbitrom Sekolcem. "Če bi to držalo, potem Hrvati te komunikacije zagotovo ne bi prestregli," je zapisal.

V prispevku sta po njegovi oceni namerno zamešani dve zadevi, "čeprav gre za dve popolnoma različni stvari". "Eno je nedovoljena komunikacija med Drenikovo in Sekolcem, drugo pa je komunikacija znotraj slovenske projektne skupine, ki je delala na arbitraži. Logično je, da je Sova poskušala narediti vse, da hrvaška stran v postopku arbitraže ne bi prišla do slovenskih argumentov in stališč, zato je slovenski projektni skupini nudila zaščito," pravi. Kot navaja, pa se skuša v omenjenem članku prikazati, kot da je Sova ukrepe, ki so bili namenjeni slovenski projektni skupini, dejansko delala za zaščito nedovoljene komunikacije med Drenikovo in Sekolcem. "To je čista laž," pravi predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).

Netočno je po njegovem tudi navajanje časopisa, da bo sodišče EU razsojalo, ali Hrvaška upravičeno zavrača arbitražno razsodbo. "Sodišče EU se ne bo ukvarjalo z arbitražno razsodbo, ampak s hrvaškimi kršitvami evropskega pravnega reda," je spomnil.

Javnost je to vedela že pred objavo

Sicer pa meni, da v javnem delu poročila Knovsa ni navedenega ničesar, kar javnost ne bi vedela že pred njegovo objavo. Izrazil je prepričanje, da bo slovenska politika enotno obsodila lažno novico Večernjega lista in da del slovenske politike novice ne bo poskušal uporabiti za obračun s Knovsom.

Slovensko zunanje ministrstvo je v odzivu na poročanje Večernjega lista poudarilo, da so bile morebitne napake slovenske strani v postopku arbitraže naslovljene v delni razsodbi. Poročil in ugotovitev parlamentarnih komisij pa MZZ ne komentira.

Arbitražno sodišče je v delni razsodbi razsodilo, da slovenske kršitve postopka z nedovoljenimi pogovori med slovensko agentko in arbitrom, Simono Drenik in Jernejem Sekolcem, niso bile tako hude, da ne bi moglo izdati končne razsodbe. Konec junija 2017 je nato sodišče razsodbo tudi izdalo, ki jo Slovenija izvaja, Hrvaška pa ne, češ da je bil postopek zaradi omenjenih pogovorov kompromitiran.

dezurni@zurnal24.si