Oba sta v zaporu pri Sisku prestala dve tretjini dolgoletnih zapornih kazni. Mirko Norac je bil zaprt od marca 2001, potem ko so ga najprej obsodili na 12 let zapora za vojne zločine v Gospiću, nato pa na dodatnih šest let zaradi vojnih zločinov v operaciji hrvaške vojske v Medaškem žepu v Liki. Vrhovno sodišče je združilo kazen v enotnih 15 let, izpustili pa so ga po nekaj več kot desetih letih zapora.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je lani Norcu, ki je po mnenju večine Hrvatov vojni heroj in ne zločinec, odvzel generalski čin. Hrvaške nevladne organizacije za zaščito človeških pravic so zaradi njegove izpustitve protestirale. Po njihovem mnenju namreč v primeru vojnih zločinov ne bi smeli uveljavljati klavzule o pogojni prostosti po prestanih dveh tretjinah kazni.

Kot še opozarjajo, Norac sploh ni obžaloval pobojev srbskih civilistov v Gospiću niti umorov vojnih ujetnikov med operacijo v Medaškem žepu. Protislovni zagrebški podjetnik Hrvoje Petrač, o katerem so hrvaški mediji poročali, da je pripadnik kriminalnega podzemlja, bi moral zapustiti zapor marca 2013. Zdaj pa so ga pogojno izpustili zaradi zdravstvenih težav.

Zaradi dodatnih ugodnosti v zapor tudi direktor zapora

Petrač je na sojenju za ugrabitev Zagorčevega sina omenil kovček z dragulji, ukraden z obrambnega ministrstva. Zaradi kraje draguljev v vrednosti petih milijonov dolarjev so Zagorca nato obsodili na sedem let zapora.

Med prestajanjem kazni je Petrač užival različne ugodnosti, o katerih ostali zaporniki niso mogli niti sanjati, zato sta bila z 20 oziroma 14 meseci zapora kaznovana direktor zapora v Lepoglavi in njegov pomočnik.

Iz zapora v Popovači so izpustili tudi Leona Sulića, ki so ga leta 2007 obsodili na sedem let zapora zaradi malverzacij v družbi Croatiabus. Oškodoval jo je za več kot dva milijona evrov.

Norac, Petrač in Sulić so zapor v Popovači zapustili zgodaj davi, še preden so tja prispele novinarske ekipe, ki so želele posneti dogodek.