Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih že 355 tisoč Hrvatov, na vidiku pa po napovedih ekonomistov ni nobenega izboljšanja. "Z obrestnimi merami, s katerimi vlada refinancira dolg in stopnjo inflacije, da bi okrepila zaposlovanje, potrebujemo trajnostno rast s stopnjami rasti gospodarstva za 3,5 odstotka," ocenjuje Zdeslav Šantić s Splitske banke. To pa se ne bo zgodilo še nekaj let, še zlasti ne prihodnje leto, ko spet pričakujemo stagnacijo gospodarstva, dodaja.

Padec BDP, ki bo uradno znan v petek, namreč neuradno znaša 0,6 odstotka, hrvaški javni dolg kar 79 odstotkov BDP, samo za obveznice pa bo Hrvaška prihodnje leto potrebovala 16 milijard kun.

Zaradi velikih obresti in dolga Hrvaška vstopa v fazo ekonomske evtanazije, opozarja Željko Lovrinčević, ugleden analitik z ekonomskega inštituta v Zagrebu. To je stanje, v katerem država preživi tako, da s prodajo premoženja pokriva obresti in proračunski primanjkljaj.

V fazi, ko mora država skrbeti samo za lastne potrebe, upada standard državljanov. Ti so do konca leta 2011 izgubili osem odstotkov kupne moči, prihodnje leto pa je bodo izgubili še odstotek.