Razsodba bo obvezujoča, dokončna in brez možnosti pritožbe, so ob včerajšnji napovedi objave sodbe znova izpostavili na Meddržavnem sodišču v Haagu. Če bo ena od strani ocenila, da druga stran razsodbe ne spoštuje, se bo lahko pritožila Varnostnemu svetu ZN in ta bo lahko nato ukrepal proti kršiteljici, so še pojasnili na spletni strani ICJ. Odločitev bo na seji, ki se bo začela ob 10. uri in bo odprta za javnost, prebral predsednik ICJ Peter Tomka.

Hrvaška je vložila tožbo proti Srbiji zaradi genocida leta 1999, Beograd pa je s protitožbo odgovoril leta 2010. Državi se nista uspeli izogniti sodišču, čeprav sta iskali rešitev po diplomatski poti. Ustna obravnava pred 17-članskim sodnim senatom se je zaključila 1. aprila lani.

Beograd ne pričakuje obsodilne sodbe za nobeno od držav

Hrvaška stran trdi, da so srbske enote v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja v različnih delih Hrvaške zagrešile genocid. Srbija v protitožbi vztraja, da je hrvaška država zagrešila genocid nad srbskim prebivalstvom med operacijo Nevihta leta 1995. Odvetniki obeh držav so na ustni obravnavi izpodbijali trditve iz tožb druge strani.

Če bi sodišče sprejelo hrvaške argumente in zavrnilo srbske, bi Hrvaška od Srbije dobila tudi vojno odškodnino, menijo v Zagrebu. A poleg materialnega bi imela sodba v prid Hrvaški predvsem velik simbolni in zgodovinski pomen.

V Beogradu medtem ne pričakujejo, da bi sodišče katero od držav obsodilo za genocid. Tamkajšnji pravni strokovnjaki napovedujejo, da bo ICJ verjetno odločil le, da sta obe strani storili vojne zločine, ki pa ne predstavljajo genocida. Kot spominjajo, je ICJ zavrnil tožbo za genocid, ki jo je Bosna in Hercegovina vložila proti Srbiji.